Nakazilo iz tujine

Vprašanje za tvojo banko? strelka

Kakor kdaj, odvisno od nujnosti naloga. Traja lahko tri do pet delovnih dni, več faktorjev vpliva na to, tako so mi vsaj rekli na moji banki, ko sem jaz nakazovala v tujino.  

Za nujne primere raje uporabim Western Union, razen če gre za kakšna plačila, ki se morajo poravnati preko transakcijskih računov.

 

Mamamia

mamamia

Da zadevo poenostavim: v mednarodnih plačilnih sistemih gre tako, da pomeni takojšnje nakazilo ekvivalent 48 ur. Kako to poteka fazo-po-fazo, tale portal ravno ni najbolj primerno mesto, fazon je pa v tem, da gre za 48 ur v delovnikih in v okviru plačilih dni (od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro). Recimo, če je v sredo, 7. aprila nekdo nakazal iz ZDA v evrozono in da gre za optimalne podatke in sicer tako, da je bilo nakazano med bankama, ki imata direkten korespondentski odnos. Če pa ti banki nimata direktnega korespondentskega odnosa, potem poteka tako nakazilo čez več bank. Tule ti bom prikazala skrajšan potem v optimalni verziji, skratka to, da gre za nakazilo med korespodentskima bankama in ni treba imeti pomoči tretje banke Poleg tega je treba najprej upoštevati to, časovno razliko. Tudi, če je nekdo na vzhodni obali zadevo nakazal ob 9. uri, je moralo biti to nakazilo najprej poknjiženo in to se pred 22. uro po ZDA času ni zgodilo. Potem je ta podatek o knjiženju šel v evrozono. Pa recimo, da je bila tole knjiženje nekje ob 22. uri izvedeno, hkrati s tem so potekale še informacijske obdelave in ta podatek je šel prav tako v evrozono, kjer je bilo ravno jutro 8. aprila zagnalo, je moralo to knjiženje in informacijski tok obdelan v evrozoni in to je spet potekalo cel dan in če je bilo to opravljeno, je stvar prišla do tvoje banke v petek, 9. 4. in ta mora sedaj bremeniti račun ameriške banke, ki ga ima ta odprtega pri tvoji banki (temu se reče vostro račun) in iz tega računa ti potem nakaže na tvojega, kar pomeni, da bi morala imeti nakazilo na računu v prvem dnevu koledarja plačilnega prometa, torej v ponedeljek. Če pa je bila v tej shemi uporabljena pomoč kake tretje banke, ker banki nimata neposrednega korespondentskega odnosa, potem računaj za vsako banko še en dan več. Vendelina jr.

Vendy, sam firbec me je: če recimo nekdo nakaže meni iz ( recimo ) Los Angelosa 5.000 ( ali 50.000 ali 500.000  saj je vse en ) dolarjev, tisto knjigovodsko transakcijo razumem. Meni, v naši banki izplačajo denar, ( in ga recimo dejansko dvignem, da vložim v nogavico ), kaj se dejansko zgodi s denarjem: izplačan denar bo " fizično " manjkal v banki v naši vasi, a bo tamo en John v Los Angelosu dejansko zapakiral denar in ga dal na " pošto " in ga bo tukaj en Francl dvignil in položil v trezor. Kaj se zgodi s " fizičnim " denarjem? ( upam, da je jasno kaj sprašujem ).

ežoj

Ežoj, ežoj, nepopravljiv si :)))

5.000 EUR ti bo banka najbrž izplačala brez predhodnega naročila (če boš lepo pogledal), če jih boš želel dvignit 500.000, pa jih boš naročil, da jih banka naroči pri centralni banki...

Večina denarja je itak na papirju, me prav zanima, kolikšen odstotek denarja sploh obstaja v fizični obliki, kdo bi to vedel?

Los Angeleski bankovci bodo kar na oni strani luže ostali, hehe.

jasna

Lojtra1, upam, da ne pričakuješ denarja od kakšne denarne piramide ali verige, tistega bi najbrž znala dolgo čakat :(

jasna

ežoj je napisal/a:

Vendy, sam firbec me je: če recimo nekdo nakaže meni iz ( recimo ) Los Angelosa 5.000 ( ali 50.000 ali 500.000  saj je vse en ) dolarjev, tisto knjigovodsko transakcijo razumem. Meni, v naši banki izplačajo denar, ( in ga recimo dejansko dvignem, da vložim v nogavico ), kaj se dejansko zgodi s denarjem: izplačan denar bo " fizično " manjkal v banki v naši vasi, a bo tamo en John v Los Angelosu dejansko zapakiral denar in ga dal na " pošto " in ga bo tukaj en Francl dvignil in položil v trezor. Kaj se zgodi s " fizičnim " denarjem? ( upam, da je jasno kaj sprašujem ). ežoj

Okej, Jose, bom tole na kratko: maso gotovine uravnava centralna banka in sicer tako, da na temelju dnevnih poročanj komercialnih bank izračuna, koliko gotovine je potrebno v dnevnem obtoku. Monetarno gledano imamo potem M1 denar (to je dejansko samo efektivna gotovina in relano je v svetu takole na povprečje, kakih 5% gotovine od vsega denarja, ki je knjižen na računih in kratkoročnih vlogah) in potem še M2 denar (to je gotovina+knjižni denar na računu) in M3 (M2+tedenski zapisi). To, kar tebe zanima, je M1 v smislu gotovovine, ki jo dobiš, monetarno vejo pa potem zanimata še M2 in M3. Če bo tebi nekdo iz LA nekaj nakazal, bo šel denar z njegovega računa, ki ga ima odprtega pri svoji banki. Gotovinskega prenosa ne bo. Da pa boš lahko dobil ti denar, bo morala tvoja banka ta denar dvigniti z računa ameriške banke in ga preknjižiti na tvojega. Če se izkaže, da tretnutno tega denarja ni na računu ameriške banke, ki je odprt pri naši banki, se mora narediti terjatev in potem plačilo in potem je okej (to delajo tiste "nevidne" gospe po bankah) in ti v vsakem primeru dobiš ta denar. Vsa ta nakazila pa je treba tudi poročati. Ameriška banka iz LA mora poročati svoji centralni oblasti o masi nakazil (ne tega, kdo je komu nakazal, temveč sumante nakazil), takisto mora to narediti naša banka in te stvari tečejo dnevno. Na temelju teh sumiranih podatkov potem vsaka centralna banka (pri nas je to ECB iz Frankfurta) določi maso gotovine, ki je v obtoku in to določa za vsak dan sproti. Upam, da je bilo razumljivo. Vendelina jr.

Je pa ni. Papirologija mi je razumljiva. Če gre ( recimo ) za 500.000 $, to je " konkretan cegu " denarja, in ga jaz hočem dvignit.  Banka v naši vasi ga nima, ga bo dobila ( odnekod ) in bo potem tam manjkal ( pa konkretno manjkal, denarja ne bo za v roke prijet, ga izplačat kakšnemu turistu, ki ga bo hotel s sabo odnesti na počitnice, čeprav na računih bo vse štimalo  ). Ta konkretni " cegu " bo nekje v ameriki odveč. Kako bo ta konkretn denar prišel v Slo ( jaz sem svojega spravil v nogavico, torej ni na razpolago za transakcije ). V okviru ene države mi je nekam jasno, vendar bi " uni odvečni cegu " denarja iz Amerike fizično mogel priti v Slo. A se to resnično zgodi?

ežoj

1. Tisti "cegu" ne bo odveč, oziroma bo za njega poskrbela centralna monetarna oblast. Najprej se bo znižalo stanje na računu tistega, ki je nakazal in posledično se bo znižalo tudi stanje na računu ameriške banke, ki je odprt pri tvoji banki. Gotovina, ki jo ima ameriška banka v svoji blagajni in na svojih bankomatih se dnevno popiše (v smislu, koliko bankovcev in koliko kovancev) in se potem fizično odvede do trezorjev, od koder se potem naslednji dan spet razdeli po poslovalnicah (skladno z usklajenimi računi banke in centralne banke). To, koliko gotovine je naslednji dan spet v obtoku, to izračuna centralna banka in če oceni, da je preveč gotovine, skratka, da bi bilo "preveč celgov", pač vzame del gotovine in tudi ostalega knjižnega denarja iz obtoka. 2. Tuje valute - v smislu dolarji, funti, krone.....ki jih je moč dobiti v menjalnicah, pridejo v državo na temelju protokolov med centralnimi bankami in tudi fizična pot teh bankovcev je strogo določena z maso varnostnih protokolov. To, da bi nekdo dal denar v kuverto in potem bi to romalo po pošti in tudi prišlo....ha, ha, tega že davno ni več. Če pride fizična oseba do kateregakoli menjalniškega okenca in želi menjavo, potem se ta menjava naredi blagajniško, na koncu dneva pa menjalniška blagajna popiše stanja in gotovino položi na valutne partije svojega računa (ker so poslovni računi in takisto osebni poslovni računi organizirani tako, da lahko tam odpiraš partije za vse konvertibilne valute), gotovino pa fizično prenese v trezorksi del. S pologom gotovine na račun se vzpostavi obveznost do trezorja, naslednji dan pa je nalog za dvig gotovine je terjatev do trezorja. 3. Imeti denar v gotovinskem formatu in v nogavicah in modrocih je nekaj, čemur pravimo, da je početje "u korist sopstvene štete". Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 12. 2010 10:28

Sam še to pa neham: saj mi je jasno ( no vsaj mislim, da mi je ) kako to funkcionira v okviru ene države, saj si lahko predstavljam kako je to urejeno v EU, prav konkretan ( izmišljen ) primer pa mi ni. Torej, a bo kašen John nekje v ZDA dobil obvestilo, da recimo neki Francl ( bodisi v naši vasi, bodisi nekje drugje v Slo ) pogreša " konkretn cegu " denarja ( po papirjih vse štima, le da Francl nima " fizičnega " denarja za izplačat ), in ga zapakiral in nekak poslal Franciju?

ežoj