8. feb 2010 16:35
Mislim, da obsatja možnost šolanja doma, a pod posebnimi pogoji. Sama nisem pristaš tega, da bi otroka poučevali doma in bi potem delal izpite, sem za to, da obiskuje pouk, dokler je to seveda izvedljivo.
Tebi pa predlagam malo več odločnosti pri ukrepanju v šoli. Nekako težko "kupim" da vsi, z razrednikom in ravnateljem vred, odrivajo tvojega otroka oziroma da delajo v korist tistih, ki maltretirajo tvojega otroka.
Verjamem, da je nekaj hudo narobe, če otrok vsak dan joče in noče v šolo, a to je treba rešiti. So že pred menoj predlagale, kako. In če v šoli ne bo posluha, so tu še druge inšatnce (kaj vem, šolska inšpekcija, ministrsvo in še kdo). Če gre res za nasilje, je treba že mladim nasilnežem stopiti na prste, vztrajati, da prenehajo s svojim početjem, in tu moraš biti vztrajna predvsem ti (z otrokovim očetom skupaj, jasno). Če razredničarka nima posluha, pa psihologinja ali socialne delavka, pa ravnatelj, jim pač zagrozi z inšpekcijami, policijo, centrom za socialno delo in še kom - pa boš videla, da se bo premaknilo. Tudi prepis otroka na drugo šolo je lahko rešitev, če se otrok ne bo več počutil dobro na sedanji šoli.
Kakorkoli, pogumno in odločno v šolo, in to jutri zjutraj, kar s sinom, in razredničarko na vratih ustavi in povej, po kaj si prišla.
Težko verjamem, da nimajo razumevanja za tvojega otroka. In ko boš povedala, po kaj si prišla, zahtevaj, da gre vse na zapisnik, z datumom in podpisi vseh, ki v pogovoru sodelujejo. Kaj si ti rekla in kaj zaposleni na šoli, zahtevaj sestanek s starši tistih, ki nadlegujejo tvojega otroka, oziroma da jih šola obvesti o tvoji prijavi. V takih primerih je potrebno hitro in odločno delovati in razjasniti zadeve.
Mamamia
mamamia