Kako naučiti otroka pravilnega učenja?

Sina imam v 7. razredu. Kako naj ga navadim pravilnega učenja. Najtežja je trenutno matematika, mogoče tudi slovenščina.Kako naj se doma uči matematiko, če naprimer snovi v šoli ni razumel. Sreča je da smo okrog njega taki ki mu še lahko pomagamo. Samo pri teh letih ne moramo stalno sedet poleg njega. Kako doseči, da se bo znal učit sam? Tudi v zgodovini, zemljepisu...ne zna poizkat bistva.

Hvala

Teka

28. jan 2010 11:55

Ravno tako vprašanje kot včeraj na izpitu... hm... Najprej je vprašanje motivacije... Pogovorite se z otrokom, zakaj je tako, kaj si želi po osnovni šoli, povejte mu, da je matematika povsod... V veliko pomoč mu bo tudi zunanja motivacija: "Danes si bil zelo priden", "poskusi še enkrat"... Vedno ga pred drugimi pohvalite, nikoli ne zaničujte: "ja veste našemu simonu pa matematika ni všeč..." nikoli! Vsekakor pa bi se sama napotila do učitelja predmeta na njegove govorilne, mu povedala težave in verjemite, da bo bolje spremljal vašega otroka, preverjal če razume... in vam tudi svetoval kaj in kako...(mogoče obiskovanje dopolnilnega pouka) - učitelji niso "baw-baw-i", so le ljudje! Kar se pa tiče učenja...pa govorilna pri razredničarki - za take težave, naj bi obstajale razredne ure, ki jih imajo učenci. Razredničarki lahko svetujete, da bi učencem predstavila (lahko tudi ob pomoči šolske psihologinje) različne učne stile. Učenje s sinom ni pravilna rešitev... Če se sedaj "nauči učiti" mu bo veliko lažje tudi naprej v srednji šoli... npahor4

28. jan 2010 11:58

Hvala Teka, da si postavila natančno ista vprašanja, ki jih imam sama, vključno z razredom in tema dvema predmetoma. Včasih imam občutek, da se naš sine čeprav sedmošolec pri samostojnem učenju dolgočasi in si preprosto želi družbe. Pri matematiki je imel celo lansko leto inštrukcije, pa je imel isto oceno, kot jo ima letos. Res je tudi, da so pri nekaterih predmetih učbeniki včasih precej nepregledni, tako da je treba kar nekaj truda, da si najde vprašanje in pa seveda odgovor. Pri tem pa je velikokrat tudi težava, ki jo omenjaš, da ne zna najti bistvo. Imamo še starejšo sestro študentko, pri kateri pa se je sposobnost za samostojnost začela že bistveno prej. Zavedam pa se tudi, da so otroci pač različni. kara

28. jan 2010 11:59

Ne morete ga. Sam se mora naučiti izluščiti pomembne informacije. Če ne razume matematike, naj gre do učiteljice in jo prosi če mu lahko ponovno razloži. Po mojih izkušnjah, so učiteljice celo vesele, da nekdo pokaže vsaj malo zanimanja za predmet - samo naj se prej nauči teorijo. Večina mojih sošolcev, ki je imela probleme pri matematiki, jih je imela le zato, ker je matematika "praktični" predmet. Vendar osnove so vedno zapisane v teoriji, vaja pa samo pomaga pri razumevanju. Pravilen način učenja pa ne obstaja. Vsak od nas se je učil drugače. Sama sem izrazito slušni tip in mi milijon barv, podčrtavanj ne pomeni nič! Spet drugi tega ne razumejo, saj niti ne morejo, ker si lažje zapomnijo barve. Je pa vsako učenje bolj zanimivo, če je zabavno. Tuji jeziki se krasno utrjujejo z gledanjem televizije. Namesto akcijskega filma naj gleda Discovery, NG, Animal planet. Pa še nekaj (ne vzemete tega zlonamerno): Lepo je, da svojemu otroku pomagate, a čas je da se nauči zanašati nase. Predvidevam, da bo šolanje nadaljeval in če se do srednje šole ne bo naučil razločevati bistva od poplave drobnarij, bo imel resne težave, da o fakulteti sploh ne govorimo. LP nina _ Sporočilo je spremenil(a) nina _ dne 28. 2010 12:00

28. jan 2010 12:03

Vse to počnemo, pogovori z učitelji, hodi tudi k dopolnilnem pouku. Ne vem kje je problem. Vidim da se učitelji precej bolj trudijo z otrokom, kot so se pred 15,20 let nazaj z nami. Z nobenim od učiteljev nimam slabih izkušenj, edino ena je res precej stroga in višje od 3-ke nihče ne pride. Teka

28. jan 2010 12:08

Po eni strani je tule težko, ker se pogovarjamo čez forum in se ne poznamo in ne poznamo ne tebe ne fanta. Po drugi strani imamo različna znanja in talente za učenje in poučevanje. Ampak, worse case scenario, še vedno greš lahko do šolskega pedagoga, da ti da kaj usmeritev, a ne? In tudi to v resnici ni worse case scenario, to so pač trenutne težave, ki se dajo odpraviti. Prva stvar: če se mama/oče spravita k sedmošolcu za mizo in reče/ta, no, sedaj se bomo pa skupaj učili....tale stavek bo tudi najbolj bistrega in marljivega otroka totalno zablokiral. Otrok želi ugajati staršem in to mu potem pri učenju naredi tako tremo, da res težje najde bistvo materije. Otroka se več nauči z zgledom. Ja, okej, ampak kako? Najprej tako, da ga skozi igro naučiš, da zmore izvesti osnovna vodila abstraktnega mišljenja. Ker tisto, da otrok ne "zna potegniti bistva", to je mala težava pri koncipiranju abstrakega mišljenja, ki se pri človeku začne formirati nekako takrat, ko se mu dogaja tudi biološko odraščanje (spolno dozorevanje)-ni kaj, mati narava je to genijalno sprojektirala - skratka, abstraktno mišljenje+hormoni...to se začne v sedmem razredu osnovke. Abstraktno mišljenje se vadi. Pa ne tako, da se to dela na učenju zgodovine ali zemljepisa, vadi se tako, da npr: sin pove obnovo filma. Recimo, pogledate film in potem skozi pogovor, kjer se da sinu več prostora, ta pove obnovo filma. Ker ne bo obremenjen z učno materijo, bo obnovo filma lepo povedal (Če bo imel pa pri tem težave - greš pa nemudoma k pedagogu in greste potem na testiranja). Z vajo iz obnavljanja filmov in serij bo potem izboljšal tudi svoje sposobnosti pri zgodovini in zemljepisu. Ko bo zmogel izluščiti bistvo, je naslednja vaja tvorjenje miselnih vzorcev. Ulomke npr, že generacije vadijo z rezanjem hlebcev (evo kulinarike!) in ko si otroci nekako predstavljajo ta krog, ki se ga reže in potem sestavlja skupaj...gre zadeva naprej (moj dedek je bil profesor matematike in ko sem videla, da so mene učili na bazično podoben način, kot je to počel moj dedek, sem videla, da ene stvari nikoli ne grejo iz mode). Geometrijo se pa čisto lepo vadi tako, da sestavljamo npr kocke, kvadre iz gline in palčk in žic (in se pri tem naučimo, kako se izračuna dolžina diagonale....) Da ne zabluzim: tvoj prispevek k sinovemu učenju je predvsem v tem, da mu pokažeš, kako fino je, če kaj zna in kako je super, če se kaj novega nauči in kako lahko pridemo do kakih spoznanj na zabaven način. Ob taki spodbudi doma povprečno sposoben otrok brez večjih problemov naredi osnovko, srednjo in faks. Če rabiš pa kak namig, kako se kakšni miselni vzorci tvorijo za pomoč pri konkretni snovi, mi pa pošlji na ZS...ima naše pedagoško pleme tega know howa na lagerju kar precej. Vendelina jr.

28. jan 2010 12:10

Kaj pa otroku, se trojka zdi čisto OK, krivi učitelje, je mnenja, da precej več zna? V Bistvu ste starši malce preveč usmerjeni na oceno, kot rezultat... Res pa je veliko odvisno tudi od tega, kam si želi otrok po končani osnovni šoli... Veliko staršev leze z glavo skozi zid, samo, da bi njihov otrok prišel na gimnazijo... Trojka kot ocena še ne pomeni, da se otrok ne zna učit. Lahko otrok dobi dvojko...pa za njo gara bolj, kot odličnjak za petico. npahor4 Sporočilo je spremenil(a) npahor4 dne 28. 2010 12:11

28. jan 2010 12:16

Mi smo imeli v 7. razredu ure z našo pedagoginjo na to temo. Ker me je stvar zanimala, sem si celo eno knjigo izposodila in tam izvedela dosti koristnih nasvetov. A sin si želi tega naučiti? Jelenckova

28. jan 2010 12:29

Sorči, trojka v osnovki lahko pomeni naslednje: - da je bil bister otrok malo len in so ga pač dobili nepripravljenega in je improviziral do trojke - da je otrok vadil, pa ni vložil v zadevo koncentracije in so se pojavljale napake - da je otrok vadil, se pripravljal in da je trojka njegov maksimum Vezano na to, v katero skupino bi vsak razvrstil svojega otroka s trojko, je pač potrebno narediti en normalen razmislek in potem pametno ukrepati. Tistega izgovora, da je "učiteljica tako stroga, da nihče ne dobi več kot tri", pa ne gre jemati resno. Pa to je izgovor star toliko, kot je stara šola. Otrok hoče pač relativizirati svoj neuspeh in potem proda kakšno tako. Halo, a ve tega niste nikoli, ampak čisto nikoli naredile? No, vidite. Vaši otroci počnejo to isto. Vendelina jr.

28. jan 2010 12:33

No naj razkrijem še to, da so mi učitelji od 1. razreda naprej ponavljali da ima fant slabo koncentracijo. In kaj, kaj naj jaz naredim??? Bil je prav dober, v šeetem že dober, ako bo letos ne vem, ker je zmeraj težje-logično. Potem pa dobi lansko leto razredničarko ki mi pove, da obstajajo centri za take otroke, ki imajo v šoli težave. In sva šla na testirnje. Res so mu ugotovili, da ima kratkotrajni čas koncentracije in težje dojemljivost. Te težave naj bi se nekako pri 15. letih začele noramalizirati. No bomo videli. Že skoraj leto je okoli, ko sva bila na testiranju, pa še vedno ne prakticiramo kar so mu pač predpisali ( 2 uri tedensko individualni pouk iz matematike in slovenščine), ker še ni izdana odločba. Zanimivo je naprimer, ko ga je brat učil matematiko. Vse mu je razložil-ulomki, in po inštrukcijah je tudi znal, toda ko je bila kontrolna, je rekel sin, da je bil tako nervozen, da je vse pozabil. Pisal je dvojko. ja, tako je to. VANDELINA, hvala, te bom vsekako r kontaktirala. Teka

28. jan 2010 12:34

Vendelina jr. je napisal/a:

Tistega izgovora, da je "učiteljica tako stroga, da nihče ne dobi več kot tri", pa ne gre jemati resno. Pa to je izgovor star toliko, kot je stara šola. Otrok hoče pač relativizirati svoj neuspeh in potem proda kakšno tako. Halo, a ve tega niste nikoli, ampak čisto nikoli naredile? No, vidite. Vaši otroci počnejo to isto. Vendelina jr.

Sem bila na njenih govorilnih in je hudo težko dostopna. S tem ne opravičujem sina. Teka