Jaz sem dala za prijateljico in njenega bodočega moža narediti veliko unikatno ogledalo s steklenim, ročno izdelanim okvirjem iz vitraža. Vmes so bili vpleteni simboli njunega skupnega življenja. To sem jima podarila zato, ker ju poznam, in vem, kaj jima je všeč. Izvirno darilo lahko kupiš samo, če človeka poznaš. Neki drugi prijateljici tako ogledalo ne bi pomenilo nič, zato je dobila komplet kristala iz Rogaške. In ga dejansko uporablja.
Tretja prijateljica je dobila na svilo izrisano svoje in moževo ime z datumom poroke, zapakirano v okvir, ki paše v stanovanjski kontekst. In ročno izdelan jedilni pribor. Oba sta padla dol od navdušenja.
Izvirnost je vedno subjektivna, neposredno povezana s človekom, ki ga želiš obdariti.
Če tega ne znaš oz. obdarovanca ne poznaš, pač kupi darilni bon. Tako si zagotoviš, da ne prineseš darila, ki se bo naslednjih 30 let valjajo po stanovanju.
jancka
:
dididala
dididala, nakup umetniškega dela je lahko zelo riskantno. Kar ena slika kar enega malarja je lahko za poučeno, razvajeno oko živa katastrofa. Moja mama je dobila sliko enega lokalnega naivca in je bila navdušena. Mene je skoraj kap, ko sem videla tisti kič.
Če pri omenjenem paru te skrbi ni, je seveda to zelo dobra ideja. Najbolje si je ogledati zadeve, ki sicer že visijo na stenah.
Bi pa mogoče lahko izbrali tudi kakšno res lepo fotografijo para in jo močno povečali ter dali v okvir, ki bo pristajal stanovanju. Mladoporočenci načeloma palijo na taka darila. Spet moj primer: po sila zapletenih manevrih sem se dokopala do negativa para, ko sta se nekoč nekje na potovanju slikala s pingvini ... Iz tega smo naredili zelo veliko fotografijo, njima pa neizmerno veselje (in presenečenje, kdo hudiča mi je dal ta negativ .. :)
jancka
Goveji golaž iz pečice