surove soje in fižola seveda ne jemo...te dve živili postaneta zelo užitni tudi surovi, če ju kalimo in ne samo užitni, celo zelo hranljivi postaneta....
tako slavno opevano mleko, ki naj bi bilo tako zelo zdravo za človeka (in mlečnih izdelkov) je povsem mrtvo živilo... mleko in mlečni proizvodi so zelo pogosto predstavljeni kot najbolj naravna hrana, toda večina sploh ne zmore prebaviti mleka in mlečnih proizvodov, ker so naravni encimi s kuhanjem mleka uničeni, človek pa encima za presnovo mleka nima...samo surovo mleko je odlična hrana. Torej, le ni tako popolna hrana, kajne?
mleko in mlečni proizvodi so glavni vzrok pomanjkanja železa – anemije pri otrocih, saj mleku primanjkuje železa. Mleko preprečuje absorbcijo železa tudi iz drugih vrst hrane, saj ga veže nase.
V vsakem živilu (sadju in zelenjavi) so v surovem stanju prisotni naravni encimi, ki pomagajo pri presnovi le tega....zato je tudi najboljše, da vedno uživamo eno vrsto sadja,tako se encimi med seboj ne motijo in je "izkoristek" največji....pri zelenjavi to ni toliko pomembno kot pri sadju....
Vsa hrana, ki jo danes – predvsem v zadnjem stoletju tako intenzivno promovirajo sredstva javnega obveščanja (na osnovi nutricionistično – medicinska znanosti, ki uči v vseh izobraževalnih institucijah od otroškega vrtca, osnovne šole, srednje šole do medicinskih fakultet, da je nujna za razvoj in rast otrok in mladostnikov, za odlično zdravje odraslih ljudi), je hrana, ki tudi v surovem stanju ni kompatibilna človeškim fiziološkim in biološkim zmožnostim presnavljanja, da bi jo lahko sploh jedli in preživeli v neprijaznih življenjskih okoliščinah, so ljudje zato izumili termično obdelavo (v bistvu so jo izumili pred nekaj 10.000 leti), s katero so hrano tako obdelali, da so jo lahko pojedli.
Ne žita ne škrobnati, glutenski žitni produkti (razni kruhi, testenine), ne škrobnat krompir, ne meso in mesni izdelki, ne mleko z mlečnimi izdelki, ne jajca niso primerni za človeško prehrano, ne glede na to, ali so termično obdelani ali pa bi tudi ljudje v hitrem teku s pospeški od 60 do 120km/h (kot to naredijo predatorji – mesojed živali) žival ulovili, raztrgali živalsko truplo »s svojimi kremplji in z ostrimi zobmi raztrgali in pogoltnili kar cele kose«, tako kot to počnejo mesojede živali – predatorji…torej jedli meso kar surovo, z drobovino vred…ali pa bi krompir izrili s svojim rilcem, kot to počnejo svinje in tapirji v področju Amerike, od koder ga je v Evropo pripeljal Kolumb (tudi krompir torej ni Naravna hrana za človeka, ne glede je kuhan, pečen ali surov).
Takšna hrana torej povzroča vse težave s počutjem, zdravjem, ne glede na to, je surova ali kuhana, po drugi strani pa si težko predstavljam reciva kuhanje krompirja pri 45 Stopinjah Celzija, saj pri 48 že propadajo ENCIMI v hrani sami…
Hrana, ki je termično obdelana, ni surova; po drugi strani pa ni nobene potrebe, da bi kuhali CELO SADJE ali ga kot sladice kandirali s sladkorjem, oblivali s čokoladnimi prilivi…samo da je denar, denar, denar…
Človeka ( tako kot humanoidne opice – frugivori) je mati Narava opremila z drugačnimi rekviziti, kot mesojede predatorske živali ali celo mrhovinarje, opremila jih je s čudovitimi rokami za obiranje sadežev, z ENCIMI, s prebavnim traktom, ki zmore najučinkoviteje prebaviti le sveže, surovo, zrelo sadje, nekaj zelenjave, semen, lešnikov, oreščkov…
IN KAKŠNA JE PRAVZAPRAV PRAVA NARAVNA HRANA ZA ČLOVEKA?
»Človek živi na tem planetu žezelo dolgo in v glavnem je jedel surovo rastlinsko hrano: sadeže, zelenjavo, orehe, semena, vse sveže in nepredelano. Človek je nabiral in jedel to, kar mu je narava nudila v določenem letnem času! Raziskovalci so mnenja, da je bil človek v vseh teh milijonih let pretežno sadjejedec.
Sadje in zelenjava v svoji nespremenjeni celostnosti nista nekakšna modna hrana, sprevrženost ali nenavadna receptura, ki naj bi človeku pomagala hujšati, temveč je to rajska hrana, kateri smo se prilagajali mnogo rodov.
Sadje jejte vedno na prazen, tešč želodec! Vsakršna kombinacija z drugo hrano je škodljiva! Zaradi velike količine sicer pomembnega sadnega sladkorja začne hrana, ki je že prisotna v prebavnem traktu, vreti.
Herman Teron