Zadnje čase funkcioniram s polovično'>o močjo'>o. Kakor hitro'>o se hočem "malo'>o bolj obrnit" (delo'>o se kopiči), sem že v štartu zmatrana in od mene nič! Razmišljam ali prihajam v "tista leta" haha?!
Skratka, ali ima kdo'>o kakšen recept v tem vlažnem in spremenljivem in napornem vremenu, da jaz malo'>o bolj zafuncioniram?
V mestu je tale betonska gosta mokra vročina še bolj neznosna. Saj grem vsako'>o jutro'>o navsezgodaj, ko'>o razen mene in golobov ni nikogar, tisti krog za dvigovanje pritiska, a ne pomaga prav dolgo'>o.
Doma se popoldan vsi vlečemo'>o kot megle, jaz sem že malo'>o tečna, zmatrana od nič in vsak dan sproti čakam, da se bo'>o zgodil čudež in da bomo'>o vsi skakljali kot srnice.
Se doma nočem pogovarjatio'> o utrujenosti (ali kar koli to'>o že je?), da jim ne bi dajala potuhe..
Na pomoč!
Pa ne me napotit v Tivoli na G točko![]()
No'>o, kaj je vam inspiracija v obdobjih, ko'>o inspiracije ni?
japaja


