Darilo za učitelje

Jade, vaša učiteljica je sigurno sončna in srčna in bo vesela domačih piškotov ali jajčk.

Marjja, moja poanta je bila, da neprijazna učiteljica pač ni navdušila nobenega otroka, da bi ji trgal jagode, pekel piškote in pisal pesmice. Se strinjam, da bi bilo bolje, če ji ne bi podarili ničesar. Ampak možno, da ji je bila vaza celo všeč (grda je bila iz mojega otroškega pogleda), v nasprotnem primeru pa se je je brez dvoma znebila. 

V gimnaziji nismo več podarjali daril. Pa vendar še danes povabim najljubše učitelje na kak svoj koncert, če vem, da bo posebej lep, obiskujem literarne večere meni drage profesorice slovenščine, z veseljem poklepetam z marsikaterim učiteljem, če se po naključju srečamo.

Tako kot v vseh poklicih, je tudi v učiteljskem - nekaj je izjemnih, dosti povprečnih ter tu in tam kak, za katerega bi bili vsi veseli, če bi delal kaj drugega. Najbrž tudi on sam. 

S tem se pa zelo strinjam.

Moji posti so leteli predvsem na kolumno, ki jo je prilepila kozamurnik. Seveda je vsak, tudi jaz, vesel drobne pozornosti v zahvalo, vendar žal nekatere niso iskrene, ampak iz občutka dolžnosti. Veliko takih zgodb bi lahko napletla, žal. Zato stojim za neobdarovanjem, rajši me čez 10 let naj ti učenci (in starši) pozdravijo- kot pišete nekateri.

Za konec še tole, čeprav naslov navidezno nima kaj dosti opraviti s temo. Pa ima. Še kako; ker " stari babi"   iz članka še kako vplivata  šolo, tudi na  darila učiteljem , vzgojo otrok ,jutri pa na našo prihodnost, ki bo v rokah produktov takih mam.

Vredno prebrat.

http://siol.net/siol-plus/kolumne/nedokoncana

Sem brala to kolumno, ja. Na srečo MI nismo pisali testov in bili vprašani, tudi nalog NISMO delali. Sta vse to kar sama naredila. 

In groza je, kaj takšne mame in očetje v šolah počno z učitelji.

To Mazzinijevo kolumno bi bilo treba dati v obvezno branje staršem ob vpisu otrok v vrtec. In starši bi morali s podpisom potrditi, da so prebrali in razumeli. 

Ja, Mazzini je pameten moški. Verjetno ga zato nihče ne jemlje resno.

Moram pa spomniti na eno modrovanje tukaj na kulinariki izpred par let, ko je tudi ena mamica potožila, kako "še kar naprej kakamo (ali lulamo, ne spomnim se več čisto natančno) v posteljo in ne vemo več, kaj naj naredimo z našim najmlajšim." In odgovor ene - se tudi ne spomnim katere, ampak definitivno genialne kulinaričakre: "Pa kako to, da vsi skupaj kakate v posteljo, spravljate se pa samo na najmlajšega?"

Limnol, mislim, da je tole, pred časom sem naletela na temo, zanimalo me je sicer lulanje mačk, ampak je bilo vredno prebrat : http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1433

Točno, to bo! Zeta je carica.

Hoi!

Mi pa imamo letos zaključek OŠ in bi razredniku podarili neko malenkost da se bo spomnil na nas. Bili smo njegova prva generacija od 6. - 9. razreda. Razmišljali smo o rožci in pa mini albumi s slikami z useh štirih let. bi bilo to ok? hvala za odgovore......................:)

No, jaz bi rekla, da vsekakor. Sploh, če bi vsak učenec pod vsaj eno fotko s svojo pisavo kaj napisal, lahko kar to, kar je na njej, če ne kaj drugega. In se podpisal, seveda. Ker, če bo potem ta razrednik prinesel tak album na kakšno 10, 15, 20 obletnico, bo veliko veselja ob obujanju spominov.

Vidiš, taka reč zame ni darilo, ampak pozornost in spomin.

Vem, da je enkrat ena razredničarka v SŠ dobila pehar orehov in klešče (češ, mnogo smo jih skupaj strli, orehov, nekaj jih je pa še ostalo. Duhovito, enkratno in  nepozabno, če si prejemnik take pozornosti.