Dopust 2009

Ha, ha, ežoj, upam, da ti prestavijo let za Evropo za vsaj dva tedna  Kolk bo še pisanja o iskanju sob in  piva in o ...   (klobasa je za onega cucka s čolna)

barbara9

Hvala, hvala, lepo je slisati ( prebrati ) da se bere. Barbara jezik pregrizla ( prst vscipnila, un za tipkat ), kaksno prestavljanje neki, pocasi sem ze navelican, posebej ko je tako mrzlo kot danes. Drugac, a so tam bili trije mozje ( v colnu po temzi ), pol so lahko imeli cucka, jaz sem pa sam. Pa se drugac, s tem cuckom si me spomnila relativnosti. Ko smo se V Torontu pogovarjali o mestu ( jaz in kamerati iz sosednjih sob ), jaz sem rekel, da se mi ne dopade, ker je umazan. En francoz, student iz Marseja, pravi, da se njemu ne zdi. Kako pa to, ne morem verjet, ko je tolk umazano. On pravi, tukaj sem ze petnajst dni, pa se nisem stopil v pasji drek, v Marseju ne mores stopit na cesto, ne da bi stopil na pasji kakec. Danes sem imel velike nacrte, pa se mi je sfizilo. Nacrtovan je bil obisk Policijskega muzeja, obisk West Edmonton Mall ( verjetno je na internetu ), pa potihem sem racunal obisk nekega Science centra. Izpadlo je pa tako: po zajtrku grem v sobo po peder tasno ( noter je fotoaparat, knjiga, vodnik po kanadi in ponavadi se kaksna karta mesta ), pridem dol, mrzlo piha, jaz v srajci s kratkimi rokavi ( imam eno temno rjave barve, cudez tekstilne tehnologije, sploh se ne maze, kolikor koli da je neses, edino niso se posinili da bi ne smrdela, ce je neses dalj casa ), vrnem se nazaj, oblecem pulover in na avtobus. Prvo vprasam voznico kateri avtobus gre do West Mall-a, ta, pravi. OK, placam in se vsedem. Pride ena punca, voznica je vprasa ce gre do tistega mala, ja, odgovori. V redu, avtobus pelje nekaj postaj, ona punca izstopi, jaz pa tudi. Ona nekam gre, jaz pa karto, pa na vogal, da posinem kje sem, ugotovim, da sem na tapravi aveniji in 120 ulici, mogel bi bit na 170-i. Za pes je mal prevec, ni problema, pocakam naslednji avtobus, pridem gor, prosim voznika, da mi pove ( bom takoj za njim ) ko bo ze ta mall. Avtobus nekam dolg pelje, voznik pa nic. Jaz se okorajzim in ga vprasam, a bo kmalu, on se prime za glavo, se opravicuje, pozabil je na mene. OK, grem dol ( nic, nic, tolazim voznika, se zgodi ( *ebem mu sonce pozabljivo ) ). Tam nekaksen market, dezuje, piha, mrzlo, grem noter, ne da bi kaj kupil, kupim termometer za pecenko ( 11 $-jev ). Grem spet ven, pocakam avtobus, koncno pridem do dolgo iskanega Mall-a. To je nekaj, kar je menda vpisano v Guinnesovo knjigo rekordov sedemkrat ( najvecji perking na svetu, najvecje pokrito umetno jezero na svetu, najvecja kvadratura prodajne ploscine na svet......drugo sem pozabil ). To je nekaj kot Ljubljanski City park le da strasansko povecano, tam je nevem kolk kino dvoran, igrisce za minigolf, kaj vem kaj se vse ne ( ja, pa veliki vodni park, pa predstava s morskimi levi, to sem si ogledal, kolikor jaz vem to so tjulnji, pa naj jim bo ), jaz sem tam prisel predvsem, da bi ogledal repliko kolumbove ladje Santa Maria, pravijo, da je cisto verna kopija ( morda tudi je, ceprav jaz ne verjamem, da je na kolumbovi ladji, pod napisom Santa Maria, pisalo Kodak Kanada. Ura je ze velik moram nekaj pojest ( tam je menda 120 restavracij, nisem stel, res jih je veliko ). V igri je kaksen steak ( cca 22$-jev plus kaksno pivo, z napitnino zna hitro bit cca 40 $-jev ) ali kaj cenejsega. Se se mal sprehodim, najdem kitajsko trgovino, ni kaj ni. Tudi restavracija je tam. Dopustim da je tisti zapravljivec v meni premagan od unega stiskaca, in placam kosilo 7$-jev. Ura je ze velik, nic se mi vec ne ljubi, poiscem avtobus do centra, od tam metro in sem ze v moji sobi. Bodi za enkrat dovolj ( a ja, z internetom je tako: imam zastonj eno uro v javni kjiznici, vendar me metro tam in nazaj stane 5 $-jev, tukaj je lokal, ki racuna 5$-jev na uro ). Prigodnjic se oglasim iz Yellovknife, ce tam medvedi pustijo carat po internetu. ezoj

Termometer si kupil????? Hmmmm. 

Res si zabaven!

Vanja

ežoj, hvala.................................že veš za kaj. Še eno zelo, zelo, prijetno presenečenje. Zdaj vsaj vem, zakaj si v vsaki reki in jezeru noge namakaš.  dobiš pa na domačih tleh, velja? No, lahko bo tudi

Pa  do konca popotovanja.

rimljanka - zasebno mnenje

ežoj,tudi jaz te rada berem. A letos kupuješ termometre,lani v Rusiji si iskal pa pa prte . Saj res ,kako je pa s prti V Ameriki ali jih sploh uporabljajo, ali imajo le tiste, trenutno se ne spomnim, kako se jim pravi? Lepo preživi dneve,ki so ti ostali, pa miren let domov! kozamurnik

E ...biga kot bi rekel en moj dober prijatelj, komaj smo prišli danes z morja jaz že berem ežojev potopis. Pa v kopalnici me čaka 10 pralnih stojev cunj (ne morem pomagat sem alergična, če mi otroci hodijo po svetu popackani) jaz pa na kulinariki visim.

 

jade

Evo, prisel do racunalnika. - Vanja, termometer potrebujem zaradi tega, da lahko skuham fudge kot se sika, za cas tvojega obiska. - rimljanka, drzim te za besedo glede pijace, za ono drugo: saj ves, da nimas prav, ce se spomnes, noge sem namakal v Obu, Jeniseju in Bajkalskem jezeru ( za Angaro se ni izslo, obala je bila prestrma. - ma kozamurnik, pravzaprav nic ne iscem, ko pridem v trgovino pogledam zelenjavo in sadje in kuhinjske pripomocke. Ta termometer mi ja padel v oci, ker je v obliki svincnika ( no mal sebelejsega ), pa je v obeh skalah F/C, drugace so ponavadi le v F. Glede americanov in nj kanadcanov in njih prehranjevalnih navad: prihodnji arheologi bodo temu rekli " stiroporna kultura " ali " kultura papirnatih lonckov ". Gres po cesti, lacen, zagledas neonski natpis restavracija pri nekomu ( aje bil pepe ali kaj se ne spomnem, dnevno sveze......, vstopim. Res ni videti kaj prida nobl ( tudi v Ljubljani pod vrbo ni videti kaj posebej nobl ), kaj imate, vse kaj pise, pravi. Narocim ene ribe, pa se ene priloge ( pivo ali vino vec niti ne omenjam ), usedite se, pravi mozakar bom prinesel. OK, se vsedem, cez ( recimo ) deset minut, mozakar prinese stiroporno skatlo. Odprem skatlo, not je tisto kar sem narocil, plasticna vilica in noz. Isto to, sicer lahko dobis tudi v drugi restavraciji, s porcelanskimi krozniki in kovinskim priborom za desetkrat visjo ceno in zaradi tega se americani ( in kanadcani ) prehranjujejo kot se ( lahko je tudi kapitalisticni metod locevanja elite od ljudstva, kaj pa vem ). Dopuscam moznost, da se kaksen american sprehaja po ljubljani in gre v gostilno, pod vrbo naprimer. Naroci pecenko, prazen krompir in solato, dobi in ga skor kap: pa kje ti zivijo, ne poznajo niti stiroporja ( da o plastiki za vilice niti ne govorimo ), tile nas ne bojo dohiteli niti v 1000 letih. Ali, pa, recimo, ce se evropa obrne k ameriskemu vzoru: hodis po Trstu naprimer in kupis kavo espreso, na avtomatu in hodis po cesti in s slamco pijes iz papirnatega kozarca kavo ( ali poleti pivo ), in takih je polna ulica. To je prehranjevalna kultura americanov ( in kanadcanov ), morda tudi naca v prihodnosti. Naj mi bo zlehtnoba oproscena, tak sem zanalasc. - jade, jade ti pa lepo bodi tiho, tebe sem cist pogruntal ( imam slike, ko pridem bom objavil ), naj samo omenim tvoj lokal v Torontu ( jade nail ), ono v Thunder Bayu in Edmontonu bom tudi pokazal. ezoj

No, tole gor sem mogel mal odgovorit, pa da nadaljujem zgodbo naprej: kot sem ze prej povedal, Edmonton je pravzaprav lepo mesto, le meni nekam ne " sede ", ceprav je tisti del okrog reke pravzaprav cudovit. Prosjakov tudi ni kaj prida, vse je tudi cisto. Preseneca pa ponudba zelenjave: ni kaj ni pa se vec od tega imajo, sedaj se niti ne spomnem ene cudne zelenjave, ki je pri nam nisem videl. To sem videl le na dveh mestih, vstopil po nakljucju, predvidevam potem da je tako tudi drugje v vecjih trgovinah. Pri vseh teh mojih prenocevanjih, sem pravzaprav vesel, da sem obiskal ( in prenoceval ) v dveh univerzah ( oni v Thunder Bay-u in Edmontonu. Zmeraj me je zanimalo, kako je pravzaprav videti ameriska univerza: tocno tako, kot je videti v filmih, veliko opecnatih poslopij, veliko trave, dreves, vse je na enem mestu, okoli so kampusi - studentska prebivalisca. No tale univerza Alberta, v Edmontonu, je pravzaprav zelo velika, peljejo avtobusi, tudi postaja podzamne zeleznice........... Zjutraj se zbudim, stusiram, preoblecem v cisto, zajtrkujem in pravec letalisce, no pravzaprav avtobusna postaja grayhound, odkod pelje "air shutle bus ", za letalisce. Mrzlo kot hudic, reka se s mostu sploh ni videla od megle. Na letaliscu cel cirkus, en kup letal je odpovedanih, moj let je najavljen ob 11 in ni videti, da bi ga odpovedali, megla se dviguje. Vstopim v vrsto za ceking. Pred mano ena punca, komunikativna/zgovorna kot so domorodci tukaj, kam pa greste, Yellowknife, a tam zivite, ne le grem za par dni, a imate tam sorodnike/znance, ne nimam. A imate kaj organizirano, ne nimam. Oh pravi, tam ni kaj za pocet, imam jaz enga znanca, biologa, dela na proucevanju jelenov ( ali kaj so ze une rogate zivali ), zacne brskat po torbici, da najde njegovo telefonsko stevilko, bi ga poklicala, da mi uredi kaksno ribarjenje ali voznjo s kajakom ( pa kako me je pogruntala, da bi jaz vse dal za eno voznji s kajakom, posebej po divjih vodah ), vsa nesrecna ugotovi, da nima stevilke pri sebi, pridemo do kontrole, njen let je odpovedan, gre se zanimat za naslednji, moj ni odpovedan, dam kontrolo skozi ( klinc, kontrola pa taka: v klobuku imam majhno kovinsko znacko, pa je nisem dol dal in je niso niti pogruntali, lahko bi pilota picil s tisto zicko, ugrabil letalo............... ), grem na gate 14, tam je vkrcanje za Vankuver, kje je za Yellowknife, gate 8, grem tja, let prelozen za petnajst minut, pocakamo dvajset in se vkrcamo, letalo s mal vec kot polurno zamudo vzleti. Vreme v Edmontonu ( na letaliscu ) lepo soncno, v Yellowknife dezuje 15 stopinj. TBC ( kot bi rekla proxima ) ezoj

Severno od Edmontona se se kar velika polja, kot se vidi iz letala vecinoma zitna, postopoma zacnejo prevladovat pasniki, da se po enih pol ure leta ( recimo 300 km ) tudi to neha, naprej je videti le divjina, nekaj cest sicer je in veliko jezer vseh velikosti. Po uri pa pol pridemo v Yellowknife, ne glih da dezuje, prsi pa, petnajst stopinj pa mu ( pilotu ) verjamem. Vzamem taksi, povem kaj bi rad, saj veste moje kriterije, on pa pravi, Yellovknife je pa drag ( to sem vedel ), ni nic pod sto dolarji, jaz pa v jok ( no skor ), on se raznezi in me odpelje do enega B&B ( bed and brekfest ), tam vprasaj, on caka, jaz potrkam ( cez zvono priliman listek: potrkaj, zvonc ne dela ), pride babnica, imate prosto kaj, ja, pravi za dve noci, 85 $-jev/noc, jaz potrebujem za tri noci, zacelo urng dezevat, kaj pa cem, se vselim. Soba Ok, tudi racunalnik s internetom. Babnica prijazna ( jaz bi bil tudi, da mi kar tako kapne.......... ), poklepetamo, pravi ravno prejsnjo noc se je fajn videla polarna svetloba ( to je pa bil moj skrivni nacrt, da bi videl polarno svetlobo, ce je mozno, bodoci, da so noci se prekratke 9 tukaj sonce zahaja enkrat po deseti uri. Kaj pa cem, grem pogledat a se dezuje ( sobe so kletne, in se ne vidi direkt ), pogledam, zunaj soncno. Odpravim se na prvi sprehod po mestu, seveda tudi do Great Slave Lake ( se ne prevaja kot veliko suzenjsko jezero - vidi Wikipedio ), pa ce je ze soncno, da noge namocim in se slikam. Yellowknife je glavno mesto Nort West Teritories, ima 20.000 prebivalcev, in to je tudi skrajnja tocka mojega potovanja, po kilometrini nekaj vec ( zaradi onega ameriskega kroga ) kot polovica, tukaj ostanem tri dni, osemnajstega imam let za Toronto. Po opravljenem ( obrednem ) namakanju nog, se sprehajam naprej, ze pocasi lacen, pa ravno naletim na ( skor ) svetovno znamenitost: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Wildcat_Cafe_Yellow . Tam sem itak mislil enkrat jest pa naj bo sedaj ( dopustim da un zapravljivec v meni premaga stiskaca ). Ta " wildcat cafe " pravzaprav niti ne slovi kot draga restavracija ( v resnici je videti ravno tako kot na sliki ). Kaj imate od ribe, nekaksno juho, pa se nekaj. Ok, prinesi, tisto nekaj. Punca prinese, jaz sem od lakote pozabil, da je sef kuhinje Pjer, francoz, in je kuhinja bolj francoska, bolj za gledat kot za jest ( francozi oprostite ). Tisto ikebano smazem en, dva tri, spijem pivo, placam 30 $-jev z napitnino vred in odidem lacen in si recem, da bom prihodnjic trikrat razmislil, ce bom dovolil zapravljivcu v meni, da zmaga. Vreme je soncno, nobenega oblacka, drzim pesti za polarno svetlobo. Jutri bom videl, ce si kako uredim kaksno " kajakiranje " na divjih vodah ezoj

Ežoooj! Sem bila prepričana, da si kupil termometer za pošteno velik kos mesa, da ga boš ravno prav spekel... za obisk, seve...

Fudge, oh ne, mi gre kar na že ob sami misli nanj

 

Glej, da boš auroro lepo poslikal. Me zanima, kakšnih barv jo boš ujel.

 

Pa glej, da ne boš gazdarico preveč osvajal, ker se bojiim, da bi te ugrabila. Saj veš, horor filmi in podobno. Si jo predstavljam kot Kathy Bates iz filma Misery.

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 16. 2009 06:17