Kako resnično kaj prihraniti?

Zanimivi nasveti in ukrepi, super ste. Jaz že od prve večje podražitve pečem kruh sama, vnaprej pripravljene hrane ne kupujem nobene. Piščanca vedno kupim celega, ga razrežem in po kosih zamrznem. Stran vržem samo kožo. Bučno olje kupujem od kmetov iz Prekmurja, večino hrane in oblačil kupujem v cenejših trgovinah (Hofer, Lidl, Mana, Kik, Takko) ali na razprodajah. Pri čevljih sem malo bolj razsipna, čeprav se moram pohvaliti, da si jih letos še nisem kupila. Hrano, ki jo lahko zamrznem, pripravim v večjih količinah in jo zamrznem po manjših obrokih. Skrinja je nasploh ena super stvar. Testenine delam sama po odličnem receptu s Kulinarike. Prašek uporabljam tekoč in ga porabim zelo malo, tudi z mehčalcem šparam ali pa ga sploh ne uporabim. Čistila kupujem večinoma okolju prijazna, kar je sicer malo dražje, ampak to se da preživeti. Mačji posip kupujem v Hoferju in sproti čistim stranišča, tudi tako se da nekaj privarčevati. Z vodo sem zelo varčna, računalnik pa imam prižgan cele dneve, saj ga uporabljam za delo. Oblačila perem ob nižji tarifi. Pijeva pa samo vodo, čaj in kavo, ter občasno kakšno pivce za živce. Izziv mi je pripravljati obroke, ki so dobri in poceni. Pa še pri eni stvari varčujem: strižem in barvam se sama. Tudi sama resno razmišljam o tem, da bi si začela pripravljati jedilnike vnaprej, saj se tako res kupi samo tisto, kar potrebuješ. Zaenkrat sva še preveč razvajena in jeva po trenutnem navdihu. Pa še to... Izvedela sem, da polnilec za mobitel porablja elektriko ves čas, ko je v vtičnici in ne samo takrat, kadar polniš telefon, zato tudi pri tem pazim, da ga izklapljam. RadaJem

Jaz sem pred nekaj leti brala zelo zabavno knjigo, ki so jo izdali pri zalozbi Vale-Novak, naslov ima Bister skopuh svetuje; takrat me je precej zintrigiral v njej opisan pristop, bolje receno filozofija, ki jo anglosasi poznajo pod imenom frugality. Njene pristase so imeli do nedavnega za cudake, zdaj pa prihaja ta nacin zivljenja v prvi red visoke mode, tako da vcerajsnji japiji pecejo doma kruh, gojijo paradiznike v cvetlicnih loncih in hodijo v second-hand stacune z oblekami. (Tisti, ki so bili ze vceraj prisiljeni v tovrstne zvijace, sedaj najbrz ne vedo, ali naj se smejejo ali naj skripajo z zobmi, zlasti ko jim kaksna zvezdica v njihovi verziji Zurnala24 razklada, kako po novem varcuje in kako da se ji zdi skrajno skoda placati za Burberry torbico 2500 funtov, ko se jo da vendar dobiti na eBayu vsaj polovico ceneje.) Knjigo prijazno svetujem v branje, ce jo se kje lahko dobite. Glede sparovnosti sva jaz in moj dragi zadnjic ugotavljala, da nasedava na podobno opticno prevaro, ki jo pogosto ocitava vegetarijancem - da delajo moralno filozofijo iz preprostega zasebnega dejstva, da ne marajo jesti mesa. Sama se pogosto sklicujem na ekolosko etiko, v resnici pa ravno tako delam svetovni nazor iz cisto drobnjakarskega osebnega zadovoljstva, ki mi ga prinasa drobno skrtarjenje. Za zivo glavo ne maram placevat poloznic na salterju ali iti v minus na bancnem racunu, glede na oderusko razmerje med obrestmi na negativno dovoljeno stanje in stanje na vpogled, ki je trenutno priblizno 50-60 proti ena); po Ljubljani vse opravim na biciklu, ker mi to predstavlja precej manjsi napor kot iskanje parkplacov, da o obremenitvi koronark v prometni spici raje ne govorim); z velikim veseljem se seznanjam z nestevilnimi marketinskimi zvijacami (a ni krasno, da imamo Wikipedijo, na kateri zves na primer, kaj je to dump bin?!) in se trudim, da jim ne nasedam - vsaj ne prepogosto :))) Veliko veselje imam tudi z nakupi raznih stvari neposredno od proizvajalca (=cut out the middle man), bodisi v industrijskih trgovinah, se vecje, ce gre za neobdavcen nakup na sivo ali celo na crno od kmetov (ker mislim, da sem placala dovolj davkov ze v vreco brez dna, od koder je sel za subvencije, pa naj se potem kmetje in drzava kar sami zmenijo). Po drugi strani se mi pa zdi, da imam kot lady pravico do tega, da mi operejo in zrihtajo avto v pralnici; pa da si najamem nekoga, ki mi prestiha vrt, ce se mi kako leto zdi, da je mojih ne povsem trivialno prostih vikendov v ta namen skoda; pa da bentim cez varcne raznice, ker se mi zdi, kot da bi imela stanovanje polito z belo kavo, tako da ze delam zalogo klasicnih, ki bo vzdrzala vsaj nekaj let (do takrat bo pa ze sla po zlu bodisi EU bodisi vsaj konkretna slaboumna uredba o nadomescanju klasicnih zarnic z varcnimi, kar je ena od tistih vrhunskih neumnosti, do katere lahko pride, ko kaksna industrijska panoga dovolj dobro lobira po bruseljskih parketih). Bom se kaj povedala, ce se bom spomnila, cesar ni napisal ze kdo pred mano. lp, proxima

Ja, z razliko za  položnice, plačane na šalterju in tiste preko e-bančništva, se da prihraniti za mojo tedensko kavo, če ne kar za dva tedna (daje družba denar v skupno denarnico v kafiču ...).

ZDaj, ko se bliža pomlad, razmišljam, da se bom odrekla 40 evrom za mesečno parkiranje v garažni hiši, avto zato pustila nekje, kjer se da parkirat brezplačno, in s sprehodom do službe istočasno naredila vsaj en korakec k boljšemu počutju.

 

Pa  plačilne kartice sem začela obravnavat kot gotovino, in se je hitro poznalo ...

 

Imam pa eno slabost: lepo pridno varčujem, potem pa si, ko je to najmanj treba glede na trenutne finance, kupim stvar, ki je sploh ne potrebujem in ki za povrh ni ravno najbolj poceni ...

 

mamamia

mamamia

Bister skopuh svetuje Odlično Košuta

Ohoho, še ena, ki ni pristašica varčnih žarnic. Mene vedno spominjajo na svetlobo iz kakih skladišč, in za tam so okej. (barvna temperatura je pač malo drugačna.) Za v klet so okej. Garažo tudi. Dnevni prostori so pa tudi pri meni na klasiki... lidka [sonce]

lidka je napisal/a:

Ohoho, še ena, ki ni pristašica varčnih žarnic. Mene vedno spominjajo na svetlobo iz kakih skladišč, in za tam so okej. (barvna temperatura je pač malo drugačna.) Za v klet so okej. Garažo tudi. Dnevni prostori so pa tudi pri meni na klasiki... lidka [sonce]

Nimajo vse varčne žarnice enake svetlobe. Mi imamo v enem prostoru dve različni, eno z bolj rumeno svetlobo (kot pri navadni žarnici) in eno z belo svetlobo (bolj kot sončna, naravna svetloba) in meni je ta bela ljubša. lp Saša

Vsekakor so dobrodoške take teme, kot je tale, da človek dobi kakšno novo idejo, zato hvala Košuta. Tudi tako se varčuje, da nismo skromni z idejami. Sama jeseni veliko vlagam, spomladi zelo zgodaj posejem prvo solato in posadim krompir, da imam tako zelo zgodaj prvo zelenjavo ko je v trgovini še draga. Tudi kruh občasno pečem sama, že nekaj časa pa govorim, da bom prenehala kupovati sladkarijo, pa mi nekako ne rata. Brihta

Z avtom se ne vozim v službo, ker mi ni potrebe. Na kofetke redko kdaj gremo. V službi grem na malico ali pa tudi ne. V trgovino in na tržnico grem 1x na teden s seznamom, ki ga naredim na osnovi premisleka kaj se bo naslednje dni kuhalo. Hrano nikdar ne mečemo stran, v hladilniku se ne zgodi, da jo pozabim (saj nimam sobo ampak le hladilnik). Kupujem navadni jagurt ali kislo mleko. Z mesom se ne razmetavamo - kuham vse: od drobovine do rebric. Po pravici povedano teletino kupujem izjemoma (kakšna obara ali zrezki). Sokovi, radenske, pivo, vino... je v omari, ampak se ne pije vsakodnevno. Jaz pijem samo vodo, eventualno čaj..., ob sobotah in nedeljah kozarec vina po kosilu. Kozmetiko kupujem v omejenih količinah. Po GSM-ju govorimo zelo kratko. (Ne pa kot nekatere deklice - vstopim v mestu na avtobus in se vozim 15-20 minut, ona še vedno govori po telefonu. Prime me, da bi jih rekla: Ej, dekle, kdo ti pa daje denar za telefon?) Ampak, pustimo to... Ampak, zato pa imam fetiš na kuhinjske stvari - krpe, prti, posodo, brisače, posteljnino... vse ostalo sem že prerastla. Nekoč sem v trgovinah gledala oblačila in samo oblačila, danes pa v glavnem gospodinjske stvari. Z elektriko se ne razmetavamo, jo pa pretirano niti ne kontroliram. Mož zna tečnarit zaradi elektrike, ko ugaša luči... takrat pa besno rečem: "Jaz elektriko plačujem, ne plačuje ona mene". Imam Maestro in Karanto kartico, pa še te bedaste Karante se bom čim prej losala. Pozdravček!

RADAJEM mene pa resnično zanima kako se sama strižeš?!! harmonika

Jaz si frizerko pokličem domov, je že toliko let tako, da je čisto, kot "naša", pa kofetkamo, mal čvekamo, vedno je zelo živahno ko pride, zaračuna 20 € (barvanje, striženje, fen) in to je to. Njen mož dela produkte iz konjskega mesa, pa jo še za to ponucam, če kaj rabim. Se mi zdi strošek neomembe vreden... lidka [sonce]