Kako resnično kaj prihraniti?

mizarka je napisal/a:

. Sem pa prišla do tega, da moram ta  veliki hčeri kupiti tisto kar si res želi- naprimer kakšne kavbojke ali čevlje , ki se baje nosijo ( znamka)  in so drage, pa potem to tudi res nosi lp mizarka

No pri nas je malo trajalo, ampak oba mulca razumeta in sta lepo uvidela" da recesija" velja tudi zanju , tako da z izsiljevanjem ,da ne bosta nosila,kaj da se nosi in da imajo to vsi, ne bosta dosegla svojega. V njuno dobro! Kvaliteta je eno,modne muhe in posnemanje so pa nekaj drugega. kozamurnik

e ...biga (kot bi rekel en moj dober prijatelj), tukaj berem o šparanju a v kuhinji se mi zrezki žgejo...

Zdaj grem pa luftat, da še malo toplote ven spustim.

jade

Tri prijateljice smo se zmenile, da bomo imele vsaka le še po en časopis ali revijo in sedaj le-te krožijo med nami. Dnevne novice tako ni problem poslušati na TV, kakšne bolj specialne pa se dajo tudi pregledati iz interneta. Sem pa pred par meseci začela dajati na stran drobiž, ki se mi nabere v denarnici. Bila sem res presenečena, ko sem preštela izkupiček. Tega drobiža sproti nisem pogrešala, v rezervnem mošnjičku se je pa dobro poznalo. Pridno gledam, da kupim najnujnejše, še vedno pa se ne morem odreči kakšnemu šopku v trgovini. Čez dva mi je že žal, ker tako hitro propadejo. Ugotovila sem tudi, da odkar pečem kruh doma, me ta ne stane več 10 ali 20 eur. Grem samo po kruh - vedno se je še kaj nepotrebnega našlo zraven. Ker imam pa zelo kratke lase, še vedno precej zapravim za frizerja, saj se pogosto strižem in zaradi tega je potrebno pogosto barvanje. Je pa malo hecno, da zapravim za pasjega frizerja več, kot pa zase. Ja, tudi živali so velik strošek. ursula-ce

kozamurnik je napisal/a:

mizarka je napisal/a: . Sem pa prišla do tega, da moram ta  veliki hčeri kupiti tisto kar si res želi- naprimer kakšne kavbojke ali čevlje , ki se baje nosijo ( znamka)  in so drage, pa potem to tudi res nosi lp mizarka No pri nas je malo trajalo, ampak oba mulca razumeta in sta lepo uvidela" da recesija" velja tudi zanju , tako da z izsiljevanjem ,da ne bosta nosila,kaj da se nosi in da imajo to vsi, ne bosta dosegla svojega.V njuno dobro!Kvaliteta je eno,modne muhe in posnemanje so pa nekaj drugega. kozamurnik

 

mogoče sem malce nerodno napisala.Moda pri nas nima nobene vloge.Hči je hotela kar nekaj časa  "skejterce" ne vem kako se tole napiše, ampak zame grde robusne soperge in smo se potem dogovorili da damo vsak pol in smo jih kupili.  Nosi jih že dobro leto, pozim in polet in nima nobenih drugih čevljev razen ene soperge za telovadbo in tako smo v končni fazi prišparali.

Je pa fante absolutno lažje odvračati od mode kot pa punce.

lp

mizarka

Še pred recesijo sem sklenila strošek za mobitel znižati z običajnih 50 do 60 evrov na 40, in mi kar uspeva (20 pa jih dobim vrnjenih v službi). Dnevnemu časopisu in enemu tedniku se ne bomo odrekli v nobenem primeru, ostale časopise preberem v službi, tudi nekaj revij, so pa revije - Dober tek in Glorija - ki se jim tudi ne bom odrekla.

 

Pri kozmetiki nimam kaj veliko rezerve za prihranek, ker uporabljam zgolj nekaj osnovnih reči (krema za obraz, mleko za telo, maskara, senčilo, svinčnik za oči, šminka,  črtalo za ustnice, nekakšna emulzija kot tekoči puder, in dva standardna parfuma), se bom pa verjetno odrekla kakšnim dražjim nogavicam, ker na te sem pa bolnik.

 

Otroka preko študenta že sama kaj zaslužita, tako da ima sin za bencin  in mobitel sam, oblačimo in obuvamo ga mi. Pri hčeri, ki študira v Lj, in porabi okoli 400 do 500 evrov na mesec (za prevoze, stanarino, stroške v stanovanju in hrano), pa bomo težko kaj prihranili, saj se mi že to zdi nekako v mejah sprejemljivega. Na srečo ne ona ne sin nimata kakšnih posebnih zahtev pri oblačenju in obutvi, le sin ima rad trenirko in teniske določene firme, za kar mi ni žal dati denarja, ker so stavri res kakovostne, trajajo nekaj let in oboje res ponosi. Pri takih rečeh se držim načela, ki ga je že drejček omenil, da nismo dovolj bogati, da bi (res vse) poceni kupovali.

 

Morda bomo kaj manj hodili ven jest ob koncu tedna, še najbolj pa se nam bo recesija poznala pri načrtovanu kakšnega potovanja. Bo moralo kakšno leto preteči, da se odpravimo na kak daljši potem, kakšna vmesna, krajša varianta, pa se bo menda pokazala tudi v teh kriznih časih.

 

Pri hrani pa nikdar nismo razmetavali, tako da se nam kakšni posebni ukrepi na tem področju ne obetajo.

Za dobro vino in penino se bo kak evro še vedno našel, saj ob koncu tedna, ko vsi štirje jemo skupaj, pa občasno še kdo iz hiše z nami, tekne kozarec rujnega, pa recija gor ali dol.

 

Kakor koli obračam, jaz večni optimist. Mamamia

mamamia

že od nekdaj perem in likam samo takrat, ko je elektrika cenejša. Pri pranju uporabljam manj praška, nikoli ne perem na 60 stopinj. Ko smo menjavali gospodinjske stroje, smo vzeli energetsko varčnejše - pri položnicah se nam to že precej pozna. Hrano večinoma ne kupujem v hipermarketih, saj bi mi to pobralo več časa in denarja. Pri oblačilih ne gledam na znamko, kupujem tisto, kar potrebujemo. Pri čevljih lahko kar precej prihranim, ker pogosto dobim zelo znižano mojo št. 37. Glede kruha pa je pri nas tako kot pri Vendelini - doma pečen izgine v trenutku, kupljenega pa meljemo ves teden - no, tudi tako prišparam, saj ne kupim svežega,dokler ne porabimo starega.

no jaz pa šparam tako, da čim manj hodim v trgovino, če že grem, grem tle v našo vaško, ki ima dobre cene, ki če gremo v mesto po špežo, pol kupim, še kar nekaj stvari, ki jih sicer ne bi, bi pa vseeno preživeli brez njih. No v glavnem , manj, ko grem v trgovino, manj zapravim, pa skuham nekaj iz tistega kar imam doma. Itak se vedno najde zelenjava, pa meso, pa riž al pa pašta. glede kreditov imava z možem samo enega za stanovanje. Na 10 let in to je bilo nujno. Drugače malo trepetam kako bova z avti, ker imava dva kadavra, ma bo že nekako, ker se mi ne da jemat kreditov za nevem kakšen avto. ko gremo na dopust, si sposodimo avto od mojega očeta, pa je ok. No zdej si bova na novo delala kopalnico, samo sva dinarčke našparala, ker res ne marava jemat kreditov, sva si raje šparala, pa zdej, ko sva zbrala dovolj, bo kopalnica na vrsti spomladi. limitov tudi nimava, ker sem ga enkrat komaj pokrila in je to zadnja stvar na svetu, ki si jo želim, Activa je pa v predalu in je ne uporabljava, ker se mi ne da pufat za naslednji mesec in ko pride plača, da mi vse poberejo. No nekaj sva se skozi leta naučila. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/ Sporočilo je spremenil(a) Katarina K dne 04. mar 2009 20:19:45

Ko sem ostala doma zaradi rizične nosečnosti, sem ugotovila, da mi zelo veliko denarja ostane. Družabno življenje stane: karta za prireditev (in koncerti so postali dragi), pa potem obisk lokala (in če si bil na prireditvi na nivoju, se prileže šampanjček). Pa vse tiste kavice podnevi. Po dolgem času sem se vrnila nazaj v službo in se odpovedala kavam med delovnim časom, zlasti zato, da čimveč naredim v čimkrajšem času in jo potem popiham domov. Prej sem včasih celo dopoldne kofetkala in potem delala do večera (kaj morem, akademska svoboda to dopušča). zaradi majhnega otroka večerne prireditve odpadejo, ampak upam, da bodo kmalu spet na programu. Varčevanje v gospodinjstvu: - imamo cisterno za deževnico in dvojni vodovod po hiši; obe školjki, pralni stroj in zunanja voda so na deževnico; - imamo toplotno črpalko za segrevanje sanitarne vode; - vsi gospodinjski aparati so razreda A; - imamo skoraj same varčne žarnice (obstajajajo zelo različne, tudi take, ki dajejo prijetno svetlobo); - perem izključno na poceni tok, pomivam tudi, če se le da; - pečem kruh in pazim, da hrana ne gre v nič. Sicer sem pa v skupini mamamie in še en: šparat je treba, pa naj stane kar hoče. Vsake toliko si privoščiva take zadeve, da bi marsikoga bolela glava zaradi cene. Zadnja pridobitev je razpelo, ki ga je naredil en slikar/kipar. Ni bilo poceni, je pa krasno. Moderno, tako rekoč abstraktno. mimika

Ko tole berem....imam,imam,imam.... Jaz pa nimam vec idej kako naj varcujem in skrtam od tistega kar je ze tako privarcevano. Majdina

mizarka, mislila sem na vse, ne nate osebno. Midva vedno znova dopovedujeva otrokom naj se tudi zaradi spostovanja do tistih,ki se zaradi pohlepa drugih znajdejo brez vsega,odpovejo nekaterim popolnoma nepotrebnim stvarem in naucijo spostovati pomanjkanje. Tudi tako, da ne hodijo s kilometrskimi " firmami" na hrbtu. Moja babi(gre v 91.leto) pa pravi, da ni noben osebni dohodek tako nizek, da ne bi mogli kaj, pa magari par evrov, prihraniti, pa tudi ne tako viskok, da ga ne bi mogli v trenutku zapraviti. . Malo izven konteksta ali pa tudi ne. kozamurnik Sporočilo je spremenil(a) kozamurnik dne 05. mar 2009 08:01:18