Kako resnično kaj prihraniti?

Glede provizij za kartice je točno res to, da obstajajo in so vključene v maloprodajne cene, je pa poslovna skrivnost, za kakšne se dogovorijo trgovci z bankami. Načeloma so v večjih trgovinskih sistemih nižje, ker se relativno fiksen strošek vzdrževanja informacijskega sistema za kartično poslovanje (hardver s Pos-i in softver) alocira na večji promet. Ampak povejmo do konca: vsak potrošnik ima na izbiro, ali bo plačeval s plastiko ali pa z gotovino. Če bo plačeval s plastiko, bo imel večji na časovnem preseku večji denarni ostanek na TRR-ju in bo lahko zadevo tudi kako drugače kratkoročno vezal (in tudi na TRR-ju so ene male obresti), če bo pa plačeval z gotovino, bo pa prisiljen dvigovati večje zneske in jih prenašati s sabo. S tem bo imel manjši ostanek na računu (in posledično nižje obresti na a-vista sredstvih) in večje tveganje, da mu kdo to gotovino ukrade (ni nujno, da se take stvari dogajajo samo pevkam iz Posavja). Skratka je treba pretehtati obe možnosti in se potem odločati. To, da bi bila plačila na blagajni odvisna od tega, ali plačujemo z gotovino ali s kartico, je možno samo v omejenem obsegu - v smislu, če gre za kakšno trgovinsko akcijo. Ne more pa trgovka na blagajni reči 100 enot, če plačate z BA, 101 če plačate z MC ali Viso, 99 če plačate z gotovino .... Popuste ali kaj drugega lahko obračunajo izdajatelji plačilnih kartic, ne pa trgovec (razen, če ne gre za njegovo trgovsko plačilno kartico, ki se jo lahko uporablja samo v njegovi mrež). Vendelina jr.

@Vendy: a lahko se malo izkoriscam tvoj pedagoski navdih - nekateri trgovci pa vseeno zaracunavajo gotovinski popust, ki ni zanemarljiv (tipicno kakih 5%, kar presega zgoraj navedene provizije). Zakaj se pa njim bolj splaca dobiti 95 enot v gotovini kot 100 enot z BA - karticna provizija (ce pogledas na grobo, so v tem primeru pravzaprav na istem glede neto priliva)? Sale promotion ali kaj cisto tretjega? lp, proxima

proxima je napisal/a:

@Vendy: a lahko se malo izkoriscam tvoj pedagoski navdih - nekateri trgovci pa vseeno zaracunavajo gotovinski popust, ki ni zanemarljiv (tipicno kakih 5%, kar presega zgoraj navedene provizije). Zakaj se pa njim bolj splaca dobiti 95 enot v gotovini kot 100 enot z BA - karticna provizija (ce pogledas na grobo, so v tem primeru pravzaprav na istem glede neto priliva)? Sale promotion ali kaj cisto tretjega? lp, proxima

Ni na istem. Gotovino dobi takoj! veverica

Če se ne motim (bo Vendy takoj povedala ali je tako), je plačevanje z bankomat kartico enakovredno plačilu z gotovino, saj gre denar takoj s TRR. Vsaj meni dajo ponekod (tekstil na primer) popust tudi za plačilo z BA kartico enako kot pri plačilu z gotovino, le pri nakupu s kreditno kartico (visa, Maestercard, diners, american)

ni popusta zaradi že prej pojasnjenega (ker trgovec denar dobi malo kasneje). Mamamia

mamamia

Z BA kartice gre denar res takoj z racuna, vendar se tudi tu placa nek odstotek. To vem zato, ker sem enkrat v neki manjsi trgovini hotela nekaj kupit in kljub nalepki na vratih da sprejemajo kartice me je prodajalka poskusala prepricat da stopim do prvega bankomata in placam z gotovino. Na koncu je sprejela BA kartico (ki ima manjso provizijo) kot Visa ali Karanta. LP, R.

mamamia je napisal/a:

Če se ne motim (bo Vendy takoj povedala ali je tako), je plačevanje z bankomat kartico enakovredno plačilu z gotovino, saj gre denar takoj s TRR. Vsaj meni dajo ponekod (tekstil na primer) popust tudi za plačilo z BA kartico enako kot pri plačilu z gotovino, le pri nakupu s kreditno kartico (visa, Maestercard, diners, american) ni popusta zaradi že prej pojasnjenega (ker trgovec denar dobi malo kasneje). Mamamia mamamia

Tudi, če plačaš z BA kartico, trgovec tega denarja ne dobi takoj. Zagotovo. Ne vem točno v kolikem času ga dobi, a zamik je. Plačniku pa ga trgajo takoj! V tem je razlika. Provizija pri plačilu z bančno in kreditno kartico pa je različna, ker pri kreditni kartici banka založi del denarja, ki ga nato nakaže trgovcu in ga šele kasneje odtrga tudi plačniku. Mislim, da gre takole. veverica

Okej, ladies, bom poskusila na kratko: @proxy: v osnovi gre za sales promotion. Malce daljša razlaga: gre za eno od tehnik upravljanja z denarjem (cash management, pri tem se "cash" razume tako gotovina kot vse dobroimetje na računu). Namreč, če po eni strani trgovec takoj dobi gotovinsko injekcijo, to gotovino v nadaljevanju položi na svoj račun pri banki (jo mora itak ob koncu dneva), ta denar pa se potem terminsko veže za kak teden, dva. Paralelno s tem ima pa trgovec s faktorinško hišo aranžma, po kateri tudi dobavitelje takoj plača ta faktoring, prodajalec pa faktoring z ustreznim zamikom. In potem se trgovec pač gotovinsko napumpa še z dobaviteljske strani. In ponovno plasira denar na banko. Če to prikažem shematično s številkami. Če s prodajo za 95 namesto 100 in s plačilom dobaviteljem za 94 namesto 100 in če z obrestmi na 95 + povečana likvidnost zaradi prihranka na dobavitlejih naredi večji rezultat, kot bi ga naredil s prodajo 100 manj stroški dobavljenega materiala manj stroški finančnih storitev za kartice, se bo pač odločil za popuste, v nasprotnem primeru pa ne. Banka pa itak služi v obeh primerih. I like this business Glede tega, kdaj dobi trgovec denar na račun, v odvisnosti od tega, s čim je bilo izvršeno plačilo. Denar je na računu takrat, ko je tudi poknjižen. Veljajo knjižna stanja. Tisti, ki imate elektronsko bančništvo, včasih vidite, da npr, je kakšna transakcija že evidentirana, ni pa še dokončno knjižena in so potem ti zneski napisani z drugo barvo. Npr: če plačate s kartico karkoli izven uradnih ur plačilnega prometa (od 7. ure zjutraj do 18. zvečer) od ponedeljka do petka: če skratka plačate izven tega časa, se bo dvig z vašega računa sicer pokazal, ne bo pa stvar dokončno poknjižena v smislu, da je registrirana v glavni knjigi tiste banke, pri kateri imate račun. Ta ista finta velja tudi za trgovca. Če trgovcu plačate ob 20. uri zvečer z gotovino ali kartico, bo imel knjigovodski denar na računu naslednji dan. Če trgovcu plačate s kreditno kartico, bo knjiženje priliva pri trgovcu izvedeno na točno isti trenutek, kot je pri vas knjižena poraba. S tem, da gredo knjiženja za Mastercard in Viso po drugih informacijskih tokovih, kot grejo za BA in naj bi se izvedla v časovnem okviru T+48 ur. Ker banka plača trgovcu takoj (oziroma v mednarodnem plačilnem prometu je takoj vse, kar je v T+48 razponu), vam pa trga na določen datum v mesecu, vas seveda za tisti časovni zamik kreditira in stroški tega kreditiranja so v bistvu v enem delu tistih procentov provizije, ki jo plača trgovec (drug del so pa stroški hardvera in softvera), drug del pa v stroških članarine za kartice. Upam, da je vsaj malo razumljivo. Vendelina jr.

[citat=--proxima--][citat=--drejcek--]

[citat=--WRAN51--] dovolj zgovoren podatek za to je, da nikjer ob nakupu s kreditno kartico ne dobiš popusta, ker je dejanski izdatek kasnejši od odhodka in vsak lahko svoj denar obrača naprej, namesto da ga trgovec.

Drejček[/citat] Kolikor vem, je razlog, zakaj trgovine preferirajo gotovino pred karticami, predvsem v tem, da si karticna kompanija in banka od placila s kartico priskrtneta se kaksen procent ali dva (nekoc sem v svoji najljubsi stacuni z racunalniskim materialom kupovala gadget, za katerega mi je bilo samo priblizno jasno, ce je za mojo masino pravi ali ne, tako da sem se zmenila, da ga lahko vrnem, ce ne bo ustrezal - so me pa opozorili, da mi bodo pri placilu z Maestrom vrnili 4% manj od dejanskega zneska, iz cesar sklepam, da se karticne provizije gibljejo tam nekje okrog, najbrz pa niso za vse kartice ali vse tipe kartic enake - bo Vendy kaj vec o tem znala povedat, ce ni poslovna skrivnost). lp, proxima[/citat]

 

Proxima, če ti DURS leta prikazuje životarjenje in vodiš dvojno blagajno, pogosto brišeš račune ( predsem gostinci), je promet po karticah presneto izdajalski. Da ne omenim kake izvšrbe ali blokade, kjer ti sredstva odtegnejo, preden jih dobro povohaš.

Na gotovini pa ne piše, niti kdo ti jo je dal, niti zakaj si jo dal. Zapraviš jo čisto sam. In če imaš kak koncert, kjer ti plačajo na roko, potem nisi tako butast, da bi denar položil na svoj račun, ampak ga hraniš doma. In kasneje spet plačaš nekoga na črno. Ne da popusta, korist pa je le.

PS Moja frizerka je zadajle nekje na južni celini, kamor gre trikat letno, v letu pa revica ne ustvari niti toliko prometa, da bi bila zavezanec za DDV. Dobavitelju potrošnega materiala vselej plača v gotovini, vedno v znesku, ki močno presega dovoljeno poslovanje z gotovino.Pravzaprav sploh ne sme plačevati z gotovino. Kartic pa nobenih ne jemlje.Preveč sledljiv obse prometa.

Najbolj nasrkajo  so tisti, ki si ne upajo, ki imajo urejeno poslovanje, ki ne morejo prikriti nisti centa in od vsega plačajo davek. Običajno so to tudi velika podjetja, kjer je notranji nadzor zadosten.

 

F r i n a

Dejstvo je, da mikro in majne družbe še mislijo, da ga lahko takole brez računov biksajo kot opisuje frina...dokler jim Durs ne dokaže drugače. In na segmentu s.p. in majhhni gospodarskih družb ni kakšne hude muke, da se hitro lahko "dokaže drugače". Pri trgovinskih akcijah z registrsko blagajno je to isto malo težje. Nevertheless, v resnici se prihrani, če človek ne kupuje tistega, česar NE potrebuje. Načini plačila so tu sekundarnega pomena. Vendelina jr.

Ok, saj je prav, da znamo marsikje kaj prihraniti, ampak ne zdi se mi to najbolj logičen izhod iz krize. Sama si zelo laično razlagam, da če bomo manj kupovali, bo manj povpraševanja in posledično bo to vodilo do zaprtja še več tovarn. Pravzaprav bi morali zdaj spodbujati potrošnjo - če bi več kupovali, bi bil večji pretok blaga, storitev in denarja. Ampak po drugi strani - kako več porabiti, če so plače nižje, hrana dražja, ... Se mi zdi, da je to en začaran krog.