2. dec 2008 10:35
Tulka, zase bi rekla, da je moja misel kar gibčna na različnih nivojih jezika. Odvisno od tega, kakšen tekst pišem ali interpretiram. To podkrepljujem z dejstvom, da moji izdelki, ki so v bazi Cobissa, niso potrebovali silovitih lektorskih intervenc.
Tule pa uporabljam pogovorni jezik in več-ali-manj pišem tako, kot se tudi v pogovoru izražam. Nekdo se pač izraža v prleškem dialektu in ga poskuša zapisati, kar je z mojega zornega kota, pohvale vredno. Sama sem v prleščini pošastno zanič in se tega ne bom lotila. Namesto tega zapisujem izražanje pogovora, v katerem sem pa kolikor toliko doma. Ja in definitivno je v pogovoru tudi nekaj angleških besed. Pač sled časa. Pred slabim stoletjem so bile pa v pogovoru nemške. Ki so ostale. Recimo štrudli, knedli itd...
S tem, da mi ne pride na misel, da bi v formatu recepta uporabljala besede štrudl, mafin itd, temveč se potrudim in poiščem ustrezne slovenske besede (zavitek, kolaček). Moje sposojanje angleških besed in popačenk ostaja zgolj in samo na nivoju forumaške diskusije, ki po definiciji dopušča bolj ležerno uporabo pravil.
Dasiravno, če bi imela čas in voljo in bi svoje talente preusmerila v bolj obsežno literarno delovanje (pa se za kaj takega na strašno čudenje vseh, ki me poznajo, nisem odločila), bi verjetno prav tako za oris določenih kontekstov uporabljala tuj jezik in cele stavke v tujih jezikih. Pri Tolstoju je kaka četrtina razgovorov napisna v tujem jeziku (pretežno francoščina), ker je pač popisoval ruske sloje, ki so tako komunicirali (in to lastnost ohranjajo tudi prevodi). Da ne govorim o Andriću, kjer je itak romanu dodan še slovar, tako da se potem naučiš, kaj so džerdan, filidžan, belaj, in kakšna je razlika med delibašo in harambašo.
In pri vsem tem me, draga tulka, čudi to, da se ti kot anglistka spotikaš ob način izražanja (s poudarkom na angleščini, jasno). Pa tule ni poudarek na angleščini temeveč je poudarek na študiju jezika. Predpostavljam, da študij jezika pri nas (še vedno) poteka tako, da se študira jezik in književnost. In pri študiju knjiženvosti so predmeti, kjer se študent seznani z orodji za razčlembo in razumevanje književnosti, neodivsno od tega, katero književnost konkretno študira. In med tovrstna bazična orodja spada poznavanje nivojev in zvrsti jezika. Z drugimi besedami: od nekoga, ki je končal študij jezika, ne bi pričakovala, da ga moti ena določena uporaba nivoja jezika (pogovorni nivoj) v pogovornem mediju. Oziroma, bi pričakovala, da bi znal artikulirati svojo kritiko, tako kot to pritiče nekomu z univerzitetno diplomo (da bi misel izvedel do konca) tudi v pogovornem mediju in v pogovornem formatu.
Glede domoljublja in jezika: če človek nima mnjena, ga ne more povedati v nobenem jeziku.
Kar se verjetno dnevno vidi tudi pri učenju tujih jezikov.
Vendelina jr.