Take in drugačne predstavitve

1. dec 2008 16:10

Za kaj pravzaprav gre pri vseh teh angleških besedah, ki jih nekatere tako rade vpletate med svoja besedila? Ali stvari ne znate povedati v lastnem jeziku? Ali pa je to moderno? Sem anglist in nimam težav z razumevanjem - ampak malo več domovinskega ponosa bi vseeno rada srečala...

Glejte, se opravičujem, če bo katera užaljena - mogoče je to vaš stil in se tako predstavljate. Nič hudega ne mislim s svojim vprašanjem - me pa resnično zanima.

tulka

1. dec 2008 20:11

tulka, najbrž je to stranski učinek prepogostega jemanja  tistih zloglasnih  kroglic - posebej, če so pozabile, da se je treba "pred uporabo  posvetovati  z zdravnikom ali farmacevtom"

Cila

1. dec 2008 20:13

riba-ribica

1. dec 2008 22:22

Celje za začetek bo, sicer se pa jaz javim, da naredimo ekskurzijo na Venus, : ) , tam je kaj za videt, : ) Katera se zgraža nad angleškimi izrazi? No, ker si lepo vprašala, ti povem. Všeč so mi. Marsikatera slovenska beseda se meni ne sliši tako zelo dobro. To je vsa fora, nobene mambdžambo zadeve ni. O domovinskem ponosu pa raje ne začenjat, ker bo spet perje letelo. : ) Cila, zgolj za splošno razgledanost, kroglic se NE JEMLJE, ker niso tablete... : ) lidka [sonce] Sporočilo je spremenil(a) lidka dne 01. dec 2008 22:24:17

1. dec 2008 22:44

Lidka, zgolj za splošno razgledanost, glagol jemati ima zeloooo širok pomen. Nikakor se ne nanaša zgolj na jemanje tablet. jemati: delati, da pride kaj v telo ... pravi SSKJ magnolija

1. dec 2008 22:57

No, sem se prej en malček nerodno izrazila, ja... : ) Jemljem japonske kroglice, recimo se mal hecno sliši. Če pa rečeš uporabljaš, je zadeva že malce lepša. : ) Sem grooozno lena, kar na pamet goorim, se mi ne da v SSKJ gledat, : ) lidka [sonce]

2. dec 2008 5:51

Lidka, sem čisto namenoma uporabila igro besed in pomena. Kljub mojemu EMŠu še nisem pozabila, kako funkcionirajo nekatere stvari  . Je pa najbrž res povezano z mojim EMŠom, da na kulinariki j o tem ne bi javno razpravljala.

 

Da se vrnem na osnovno temo. Nisem ljubiteljica predstavitev. Doma sicer imam nekaj posodja, ki ga običajno prodajajo na predstavitvah, a sem ga nabavila kar direktno na centrali ali mimogrede pri zastopniku. Enkrat samkrat sem šla na tako srečanje na prošnjo prijateljice, ker ji je zmanjkalo interesentov. Sem pa vnaprej njej in potem predstavnici povedala, da kupila ne bom nič in da tudi pri sebi kakšne predstavitve ne bom organizirala. Nekaj zadrege je zato bilo, ampak mene se pač v to, česar ne maram, ne da prisiliti.

Cila

2. dec 2008 7:41

Jaz pa grem rada ne predstavitev. Nekoč sem tudi sama prodajala TW in vem, kako je to mučno, ko se boriš za vsakdanji kruh. Nikoli pa nisem nikogar ničesar silila, niti za gospodinjine točke ne. Sem pa vsakemu dala majhno darilce in bili so zelo veseli. Vedno so me vabili na še druge predstavitve, vedno sem s sabo prinesla kaj za zobanje, domače seveda. Bili so vsi zadovoljni, pa še za domov so mi kaj zapakirali in odnesli v avto, tako da sem komaj doma opazila, da sem nekaj dobila. Včasih kolač kruha iz krušne peči, (okoli 4 kg), šunko, bučno olje, krompir, zelenjavo, jajca, mast, zaseko....veste, Prekmurje pač.

Tako tudi zdaj grem na predstavitev. Če so vsiljivi, pač nič ne kupim, pa je. Če si ne dajo za dopovedat kaj, jih pa jaz podučim, kako se prodaja in takoj vtihnejo in dajo mir.

Na predstavitev pa grem iz radovednosti (oj te ženske pravi moj), posebej pa grem rada, če je kaj novega, zanimivega. Včasih pa to predstavitev naredim doma, če se mi zdi dobro, koristno in prijetno za moje prijatelje. Pa ne zaradi druženja, tega imam brez tega več kot dovolj.

Kyara

2. dec 2008 10:35

Tulka, zase bi rekla, da je moja misel kar gibčna na različnih nivojih jezika. Odvisno od tega, kakšen tekst pišem ali interpretiram. To podkrepljujem z dejstvom, da moji izdelki, ki so v bazi Cobissa, niso potrebovali silovitih lektorskih intervenc. Tule pa uporabljam pogovorni jezik in več-ali-manj pišem tako, kot se tudi v pogovoru izražam. Nekdo se pač izraža v prleškem dialektu in ga poskuša zapisati, kar je z mojega zornega kota, pohvale vredno. Sama sem v prleščini pošastno zanič in se tega ne bom lotila. Namesto tega zapisujem izražanje pogovora, v katerem sem pa kolikor toliko doma. Ja in definitivno je v pogovoru tudi nekaj angleških besed. Pač sled časa. Pred slabim stoletjem so bile pa v pogovoru nemške. Ki so ostale. Recimo štrudli, knedli itd... S tem, da mi ne pride na misel, da bi v formatu recepta uporabljala besede štrudl, mafin itd, temveč se potrudim in poiščem ustrezne slovenske besede (zavitek, kolaček). Moje sposojanje angleških besed in popačenk ostaja zgolj in samo na nivoju forumaške diskusije, ki po definiciji dopušča bolj ležerno uporabo pravil. Dasiravno, če bi imela čas in voljo in bi svoje talente preusmerila v bolj obsežno literarno delovanje (pa se za kaj takega na strašno čudenje vseh, ki me poznajo, nisem odločila), bi verjetno prav tako za oris določenih kontekstov uporabljala tuj jezik in cele stavke v tujih jezikih. Pri Tolstoju je kaka četrtina razgovorov napisna v tujem jeziku (pretežno francoščina), ker je pač popisoval ruske sloje, ki so tako komunicirali (in to lastnost ohranjajo tudi prevodi). Da ne govorim o Andriću, kjer je itak romanu dodan še slovar, tako da se potem naučiš, kaj so džerdan, filidžan, belaj, in kakšna je razlika med delibašo in harambašo. In pri vsem tem me, draga tulka, čudi to, da se ti kot anglistka spotikaš ob način izražanja (s poudarkom na angleščini, jasno). Pa tule ni poudarek na angleščini temeveč je poudarek na študiju jezika. Predpostavljam, da študij jezika pri nas (še vedno) poteka tako, da se študira jezik in književnost. In pri študiju knjiženvosti so predmeti, kjer se študent seznani z orodji za razčlembo in razumevanje književnosti, neodivsno od tega, katero književnost konkretno študira. In med tovrstna bazična orodja spada poznavanje nivojev in zvrsti jezika. Z drugimi besedami: od nekoga, ki je končal študij jezika, ne bi pričakovala, da ga moti ena določena uporaba nivoja jezika (pogovorni nivoj) v pogovornem mediju. Oziroma, bi pričakovala, da bi znal artikulirati svojo kritiko, tako kot to pritiče nekomu z univerzitetno diplomo (da bi misel izvedel do konca) tudi v pogovornem mediju in v pogovornem formatu. Glede domoljublja in jezika: če človek nima mnjena, ga ne more povedati v nobenem jeziku. Kar se verjetno dnevno vidi tudi pri učenju tujih jezikov. Vendelina jr.

2. dec 2008 11:33

Jaz sem pa na skoraj vseh predstavitvah naletela na predstavnice takega tipa, kot je Kyara. Prijazne, nevsiljive, pripravljene svetovati. Recimo predstavnica za Just je kolegici, ko je nihala, ali bi kupila kremo A ali kremo B, predlagala, naj raje kupi kremo C, ki je cenejša, pa učinkuje podobno kot A in B skupaj ... Posodo TW pa sama ne kupujem več (kam jo naj pa stlačim, pa tudi cena je previsoka), nam pa predstavnica pošlje prospekt, da pogledamo, če je kaj zanimivega in spoznamo novosti. Pa takrat, ko sem hotela kupiti podlago za valjanje, je rekla, naj počakam še dva tedna, ko bo v akciji in občutno cenejša. Sem bila tudi na predstavitvah Nahrin in AMC pa nimam pripomb. O Amwayu pa raje ne bi, to je pa druga pesem.

 

Sem pa na vseh predstavitvah vedela vnaprej, kam grem (razen Amway, pa še takrat bi si lahko mislila) in zdi se mi skrajno neokusno, da kolegice povabiš "na kavo" pa jim potem ena x ženska vsiljuje neko posodo ali kreme. Sama hodim na predstavitve, če mi pa "ni" pač ničesar ne kupim. In se ne čutim nič kriva. Ampak ponavadi kako malenkost najdem.

Atina