Moj vrt

Buča, kislo zemljo rabi ameriška borovnica, sibirska pa ne. So me še posebej opozorili ob nakupu...

Kako lepe slikice, tudi mi smo pojedli nekaj prvih jagod. Drugače pa vse počasi raste, zaenkrat še ni nič za v lonec.

Včeraj sem posadila sadike koromača, v teh dneh pa bom še kamilico in drugo rundo korenčka. Zelene paprike so velike ene 3 cm. 

Trixi, danes lepo dežuje, toplo bo tudi in kmalu bo kaj za v lonec.

Glede na to, da ga celo smetarji uvrščajo med nevarne odpadke,  ti lahko stoodstotno zagotovim, da je zlivanje odpadnega kuhinjskega olja na kompost neprimerno, pravzaprav celo škodljivo organizmom, ki razkrajajo kompostni kup.  Predstavljam si, da podobno, kot če bi si mi z njim zabelili solato.

V ilovici se marsikatera rastlina ne počuti najbolje, ker je preveč zbita. Pomaga, če jo razrahljamo z nekaj šote in peska ali perlita.

Danes pada dež in blagodejno zaliva mojo zelenjavo.

Lepo mi raste solata, rukola, jagode, grah, čebula, paprika, krompir (ga že kopljemo) peteršilj (ki ga imam za izvoz za razliko od majarona in bazilike, ki sem ju že trikrat sejala)vse vrste rožice, začimbe in dišavnice,, zelje ima že glave, koruza in fižol sta tudi že prav lepa. Paradižnik je tudi še lep in zdrav (ga špricam z naravnimi pripravki), korenja bo upam veliko, prav tako rdeče pese. Čakam, da ven pridejo še bučke in listni mangold in še kaj... Tako je na mojem vrtu.

Na naši njivi (do nje je kak kilometer in je pri sprehajalni poti na barju) pa je žalost, krompirja je prišlo ven kaka polovica, zelje so mi pojedli in pokljuvali polži in vrani, bojim se, da kar bo ostalega prišlo ven bodo pojedle srne in odnesli pripadniki prečudovitega naroda rase kradljivcev na dveh nogah( beri kradljivi ljudje) in kakor sem videla so si naše pridelke že ogledovali. Resno razmišljam da bi postavila kake pasti ali pastirja, ker vsako leto je slabše in je naš trud skoraj zaman. Imate kak predlog, morda uzkušnje?

...pletje in pletje, največ je plevela 

Že kar lep čas razmišljam, ali naj pošljem tole naprej, ali brišem. Mogoče nisem našla pravih besed, a vseeno.

Lučica: Slabe izglede imamo pridelovalci svoje zelenjave na malih njivicah. Povsod je polno reklame za opremo za tek, nordijsko hojo, sprehajanje s psom ali brez, kolesarjenje v naravi in tako naprej. Ni nikjer nikogar, ki bi s toliko agresivne vsakodnevne reklame mladim prikupil delo na zemlji. Užitek in ponos, ko vidiš, da je nekaj zraslo, kar si posejal ali posadil. Tudi namigaš se ob delu na zemlji čisto dovolj, če le hočeš.

Ko grem skozi polje, ki je bilo včasih zorano, zdaj je zatravljeno, se tam sklanja nad redkimi njivicami par penzionistov, mladim pa smo privzgojili prepričanje, da je kmet neumen  in delo na polju manj vredno. 

Spomnim se leta nazaj slike kolone tekačev in polja jeseni in zraven naslov (približno): Tritisoč tekačev se je udeležilo teka, takoj pod tem člankom pa drugi naslov: Polja koruze ostajajo neobrana. Isto polje. Bolje, da ne napišem, kaj sem si mislila.

Ljudje bomo vedno rabili vodo in hrano, vedno dražje bo oboje. Pri nas pa vse manj ljudi spoštuje domačo zemljo. Avto se pokvari, hiša lahko pogori, čez njivo pa gredo lahko tri vojske, pa bo še vedno rodila - slovenski pregovor.

Katrca11, mislim, da imaš popolnoma prav. Bi pa dodala še to, da je delo dan današnji itak čisto razvrednoteno, kot tudi poštenje. Vseeno pa me to ne bo odvrnilo od mojega preljubega vrtička in vsakodnevnega občudovanja rastlin na njem.

Ni vse tako črno. Poznam mnogo mladih, ki jih zanima vrtnarjenje, seveda ni pričakovati, da jih zagrabi v najbolj pubertetniških časih, no. Najbrž tudi vaju ni takrat, mene že ni. Če malo poznate sisteme menjav semen, pa razne spletne strani, kjer se družijo ljubitelji vrtov, vidite, da je med njimi veliko mladih. Sploh pa, trenutno je samooskrba in vrtičkarstvo v trendu.

Saj, pravzaprav, do kdaj pa je za vaju nekdo mlad?