Zanimiva vprašanja otrok

Bili smo pri prijateljih na bisku in naročili pizze. Narezali smo jih na trikotnike, da so lahko otroci jedli kar z rokami. Pizz je bilo več različnih vrst, med njimi tudi z olivami. Od prijateljice sinček si izbere svoj kos in s krožnikom steče nazaj k svojim pijateljem ... kar naenkrat pa prileti nazaj in reče: Mami, sem se zmotil, ne bom tega kosa, ker ma SLIVO gor!)) jessy6

Pozdravljene, jaz prejšnji teden pošljem mojo 11. letno hčero v trgovino po 10 dkg kave. Ko pride domov mi pove, da niso imeli 10 dkg kave ampak samo 100 g. LP tuna1

Volkica je napisal/a:

Logično razmišljanje ene moje znanke, ko je bila še majhna:če se moj brat piše marko markovčič, zakaj se jaz potem ne pišem maja majovčič?? Volkica

 

Ta dva sem pa jaz včasih pozanla, dvomim, da bi bil še kak bratsko-sestrski par s takimi imeni.

Loni Makaroni

Ko je bil sin star 4 leta je vprašal, s čim je luna pritrjena na nebo, da ne pade dol.

Ko je bila Sara stara približno tri leta, je vsak dan hotela imet nič pobarvane žabice, to so bile namreč bele in še danes, ko je stara 16 let, hoče nič pobarvane nogavičke, žabic pa ne nosi več, ker je prevelika. Ha ha. Malčica

 

Me je eni v drugi temi ežoj z omenjanjem Savinje spomnil še na eno družinsko anekdoto. Se peljemo ob Savinji in reče hči: Kaj to je ta reka prasica? Mi seveda debelo pogledamo in rečemo, kako prasica, to je Savinja. "Aja", reče otrok, "sem vedela, da ni svinja ampak nekaj podobnega, zato sem mislila, da je prasica...."

 

mamamia

mamamia

nb je napisal/a:

Moj, takrat približno 2 leti star sin je enkrat sredi Kranja začel vpiti: "mami, glej dva atija". Nasproti sta nama prišla namreč dva vojaka (še stara jugo vojska). Svojega atija je namreč videl v vojaški uniformi, ko je prišel na dopust iz daljnega Šabca, pa so bili potem kar vsi vojaki atiji. Ljudje so malo čudno gledali, meni je bilo pa seveda nerodno. Nena http://www.moj-album.com/uredi/bena/11481476

Hej, dobesedno identicno sceno je naredila moja sestricna svoji materi in to kar na enem od ljubljanskih avtobusov: "Mamica, lej, oči! Lej, še en oči! Lej, sami očiti!" (teta se je pa jasno skoraj v zemljo ugrezala, ces da bo cel avtobus sklepal, da je kaksna vojaska "tolažnica"...:)))) (glej tudi Pantaleon in tolažnice, odlično satirično knjigo Maria Vargasa Llose...:))) lp, proxima

Po pripovedovanju moje mame, sem tudi sama, ko sem bila stara tri leta eno prispevala za to temo. Peljali smo se s pletno po blejskem jezeru, pa nisem sedala pri miru, pri tem me je pa teta opozarjala, da lahko padem v vodo, pa sem ji odvrnila, da mi je vseeno, samo, da ne bom mokra. tadeja 13

Napisala sem že, kako je sin soseda klical ata. Sedaj sem se pa spomnila, kako sta nekaj let kasneje prišla sinova iz trgovine in mi povedala, da je bil v trgovini tudi zgornji ata (sosed nad nami). Po njuni logiki je bil moški, ki je imel otroke, ata, tisti pa, ke je bil brez njih pa je bil stric. A z mamicami pa takih zgodbic ni? riba-ribica

Ko je bil starejši sin star tri leta smo se peljali proti Mariboru. In, ko smo prišli do Slovenske Bistrice, me je vprašal: "Mama kaj je to? Kje smo?" "To pa je Slovenska Bistrica..." in se peljemo naprej po avtocesti, do Hoč in potem pa mimo Obija in naenkrat vzklikne: "Glej, mama, še ena Bistrca..."