Poleg hrane za telo obstaja tudi hrana za dušo. S tem mislim na kulturo. V širokem in ožjem pomenu besede. Vendar pa v kontekstu datuma naj gre malo razmislek tudi o kulturi v ožjem pomenu besede - razmislek o kulturni produkciji in o tem, koliko te produkcije konzumiramo.
V smislu obiskovanja razstav, ogledov gledaliških predstav, branja kulturnih strani v časopisih itd. Pa o ogledih kulturnih znamenitosti doma in po svetu.
Pa o užitku ob prebiranju artikuliranih misli, ki šele pokažejo, kakšno moč ima jezik.
Res je, da smo prebivalci večjih krajev tule v rahli prednosti - ta produkcija nam je - če ne drugega - lokacijsko bliže. Vendar pa sem mnenja, da kakšen voden ogled razstave v Narodni galeriji ob vikendu zmore čisto vsak (če se zmore do hipermarketa in gostilne, bi se zmoglo tudi do galerije). Tudi zbirka pesmi ali pa branje literatrnih mojstrovin (s spremno besedo) in potem en družinski pogovor o prebranem nista odvisna od denarnice, temveč zgolj od volje, da bi se odpravil v lokalno knjižnico.
Skratka, jaz vsem predlagam, da si tale kulturni vikend popestrite tudi s čim res kulturnim.
Vendelina jr.