| JORDI je napisal/a: |
| Naj dodam še jaz svoj lonček. Sem doma, gospodinja, in se nimam časa ukvarjati s takimi bedarijami. Ker ima mož dobro službo in ta zahteva da mu tudi jaz kaj pomagam, sem se odločila, da pustim službo in ostanem doma. Moj status je brezposelna gospodinja in mati!!!!!! Če pa to ni dovolj.... Ja seveda pomagam možu, nabavljam material zanj, urejam račune.... Dan z nočjo komaj ulovim. Pa nisem zaposlena pri njem, pa tudi plače mi ne daje. Vendar je moj mož tak, da me ne sprašuje koliko rabim in ta kaj porabim, ker ve da se pametna, kar se tiče denarja. Če je mož "ta prav" bo delil s teboj vse in ti z njim, saj ustvarjamo skupno prohodnost, če ne poj se pa vprašajte zakaj ne. Upam da nisem koga prizadela, moj namen ni bil tak. Le to sem hotela povedati, da ni potrebno vsem ženskam delati in služiti miloščino drugje. Tudi delo mame je dobro plačano. Nasmeh in otrokov poljubček me nahranita. JORDI |
Finance
Ker si vprašala za nasvet, menim, da te že sedaj moti stališče tvojega fanta glede financ in da bodočega življenskega sopotnika ne idealiziraš. Tu vidim dobro izhodišče za trezno presojo tvojih odločitev. Ko bosta zaživela v vsej mavričnosti in viharjih življenskega vsakdana, bo prepozno odgovarjati sebi na vprašanje, koliko tolerance premoreš za prilagajanje in do kolike mere se je tudi partner pripravljen prilagoditi tebi.
V zakonski ali izvenzakonski skupnosti je dam-daš in daš-dam! Če tega ni, slej ko prej pride do nesoglasij, ljubezen se ohlaja, poti se začno razhajati... MŠO prinese tudi spreminjanje osebnosti in vrednot. Kot se spreminjaš sam, se spreminja tudi partner. To različnost je včasih težko razumevati in le ob medsebojnem spoštovanju potreb drug drugega, je moč ohraniti tako skupnost.
Srečno!
Nellykletka, 4 strani odgovorov je, pa niti en ne nasprotuje ostalim (kalavnikova zlobna in bedna pripomba ne šteje), mislim, da je jasno, kaj je na stvari.
Odločitev je na tebi. Dobro se odloči. Ja, jaz bi zudi natisnila te strani in mu jih dala v branje, kot dobro osnovo za pogovor (s pristavkom, da so posti objektivni, saj nihče med nami ne pozna ne tebe ne njega, torej ne more biti pristranski) in upam, nadaljevala s temeljitim pogovorom.
Srečno!
| drejcek je napisal/a: |
| Pa rad bi vedel, zgolj iz firbca, kaj dela, da toliko zasluži; jaz z univerzitetno diplomo nimam niti pol toliko Drejček |
| damis je napisal/a: |
| Hmmm, čudno. Pri nama je bilo tako (že skoraj od začetka), da ni bilo nikoli važno, kdo je plačal. Trenutno stanje (sva poročena) je tako, da jaz zaslužim okoli 800€, on pa okoli 1700€. Imava sicer vsak svoj račun, a imava oba občutek, da je to NAJIN denar. RAvno tako z avtomobiloma, stanovanjem...vsem. Urška |
Zgodbe, ki jih piše življenje
Prvi par
Imata različni plači, njena je nekaj večja, skupaj nimata poprečen plače.Že od poroke ( 1 otrok) se njena plača potroši za dom in družino, njegova pa špara za nakup-avtomobila. Redno menjujejo avto, se pa vozi v službo ona, on dela na terenu kot monter.
Nenehno jo žre, kako ničesar ne prihrani in je prav neprijeten, ko vidi njene nakupe. Skriva nakupe zase in si sposojuje denar pri svojih starših, ko ji zmanjka. Prihrankov nima.
Vsa leta zakona je nezadovoljna, čuti se izkoriščano in bi se že zdavnaj ločila.
Drugi par
Vsak zase presega poprečno slovensko plačo, mož zasluži cca 30% več. Ona že od poroke vodi knjigovodstvo ( jasno, da je finančnica) in spremlja prihodke in odhodke. Nimate določene namenske porabe. Pri nakupu avtomobila, ki ga potrebujeta oba, sta zelo zmerna.
Je pa že ona tulila, da je imel mož popadke, da bi se njegova plača "šparala", njena pa trošila. Predlagala je, da se njegova troši, njena pa špara, pa si je premislil. Zaradi knjigovodstva so odhodki pregledni, zradai denarja se ne prepirata. Priharanke imata, enega otroka tudi.
V naslednjem življenju ne bo imela ne otrok in ne moža.
Tretji par
Dokaj nizki prejemki. Plača pod poprečno, precej dohodkov z delom na črno. Dva otroka. Ko je na prigovarjanje moža pustila službo in šla v obrt, so precej trošili. Ker se davki niso plačevali, je bilo smotrno zapreti obrt in poravnati dolg iz moževih prihrankov. Ob tej priložnosti, torej, ko sem objavila nelikvidnost, me je tip skoraj ubil, no ,vpil je na obe, pa pri tem nisem bila kriva.
Tudi delo na črno, ki je nadomestilo obrt, ni zadostilo potrebam. Gospod se je obnašal kot da imajo precej večje prejemke, kupil je avto srednjega razereda na kredit ( goljufija pri potrjevanju kreditnih pol) in res ni dobil skoraj nič plače. Ona je imela veliko nihanja v črnih prihodkih, in malo volje za delo. Pokrivala je vse gospodinjske stroške in večino hrane. Mož je zahteval popolno postrežbo, vsak dan meso, nikoli ni vprašal, če ima denar. Stranke so mu šle na jetra, čeprav so v hišo prinašale denar.
O financah mu nikoli ni povedala po resnici. Kradla mu je denar iz denarnica, 200 sit za kruh, potem pa je cel blok poslušal, da je tatica in da ji bo "posekal parklje". Na izletu s prijatelji je pozabila doma denarnico ( ki je bila prazna), pa ji ni dal cel avgustovski, vroč dan denarja za en sam sladoled ali sok, da bi pogasila žejo. Za kazen, ker ne zna ravnati z denarjem.
Druge službe ne bo nikoli dobila. Ločitev ne pride v poštev, ker nima nikamor iti, ker nima od ničesar živeti, pa tudi sicer se za ta korak ne bo nikoli odločila. V hudih časih ji mož očita, da jo živi, da je lenoba, da naj se spravi v službo, da je ne more gledati, da pa itak čaka, da se bo stegnil, da bo dobila po njem pokojnino in drugega moža, ki ga bo spet izkoriščala.
Četrta zgodba
Poročila sta se takoj po maturi in je tudi takoj rodila. Študij je obesila na klin in se nato zaposlila v knjigovodstvu. Po peklu pri tašči sta zgradila hišo, ki še danes ni dokončana. Pred leti je tip srečal bivše dekle, mlado in živahno vdovo, z dobro storitveno dejavnostjo. Ugotovil je številne pomanjkljivosti svoje žene in pričel uživati z ljubico. V istem času je žena izgubila službo zaradi likvidacije podjetja, nove pa dolga leta ni dobila. Nekajkrat jo je razbil "ko star ajmer". Ko je drugi otrok postal polnoleten, je vložil predlog za razvezo " ker žena ne prispeva k stroškom". V tem času pa je ona garala pri okoliščih kmetih, sadila zelenjavo na svoji njivi in jo razvažala gostilničarjem, nabirala gozdne plodove. Kuhala in gospodinjila sinovoma in poskočnemu možu.
Že od prve plače dalje je mož zahteval, da mu naslednji dan po plači nakaže celotno plačo na njegov račun. Tudi odpravnino. Smela je zadržati manjšo vsoto. Kaj bodo kupili v hiši, je odrejal on. Ona , čeprav je imela večjo izobrazbo, dokler je delala, pa tudi večjo plačo, je bila bojda prebutasta, da bi ravnala z denarjem. Z odpravnino si je privoščil malce postarani BMW, pa kaj, če hiša nima niti ometa, pa opaža, pa ....
Po ločitvi se je odselil, njegov dar za finance je podedoval tudi preživljani sin. Zaradi jeze na očeta se je za nekaj let odrekel preživnini, študij se vleče kot štrudltajg, potuje po tujini, mati pa prešteva posamezne evre. Ker je na vidiku delitev premoženja, sta otroka prepričana, da ju mora mati izplačati ( ? ). Šele po 8 letih ima ustrezno službo, ki jo je dobila pa hudih zvezah. Ne pa ravno dobro plačano.
Ima tudi novega, precej skupuškega tipa, s katerim še ne živi skupaj, ki jo ima rad. Amapk ona preveč kuri, preveč troši, preveč dalje otrokom, tip pa ima pri 55 prvo resno žensko (?).
----------------
Zgodbe, ki jih piše življenje. Praviloma žalostne. V vseh zgodbah igram vlogo zida za objokovanje. Pa imam včasih obučutek, da bi jih bilo treba komu naložiti po goli riti.
Zgodb ne komentiram, zagotavljam pa, da so resnične. In so se me prav vse globoko dotaknile. Srečnih zgodb mi nikoli ne pripovedujejo. Ali pa jih mogoče ni.
F r i n aKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
