Finance

Draga kletka! V osebni stiski se človek poslužuje tudi načinov reševanja in iskanja pomoči, ki niso primerni in lahko povzročijo več škode kot koristi. Probleme, ki izvirajo iz odnosa, rešujemo najboljše s kvalitetnim pogovorom vseh vključenih ob tem, da smo sami prej premislili in ozavestili svoja stališča, mnenja, želje ... Včasih to ni mogoče in problem rešujemo "enostransko": sami pri sebi - "drugo stran" pa le obvestimo o svoji odločitvi. Tudi to je način, če drugače ne gre; pri tem pomaga pogovor z osebo, ki nam je blizu, nas pozna, morda pozna tudi ostale (v tvojem primeru fanta). Pavšalno ocenjevanje forumske populacije, ki ocenjuje skopo podane informacije in se v večini primerov "zapiči" v eno podrobnost ter na taki osnovi razvija razne teorije po mojem mnenju ni dobro. Moj nasvet bi bil, da v miru (morda si se glede tega že umirila, če je glava še "vroča" počakaj, da se ohladi) premisliš o sebi, o svojem življenju in o tem, kako želiš živeti in nato narediš vse za to, da boš tako življenje res živela. Srečno! lunacka

Kletka, a imaš bivališče, kjer je kolikor toliko varno, kjer je kopalnica s toplo vodo, kuhinja in topla postelja? Namreč, če tvoje trenutno bivališče dosega minimalne pozitivne standarda, potem ni razloga, da bi od tam hitela v neko novo bivališče z nekom, ki je otročji. Pa glede na to, da še študiraš - pa daj uživaj mladost - tudi to je treba početi toliko časa, da se človek naveliča svobode in si želi resnosti, obvez, položnic ipd in vso običajnost družinskega življenja. Pa diplomiraj in zaposli se. TRR in stalni prihodki v službi - to poveča samozavest. Pa boš potem razmišljala, ali res hočeš že takoj s kom živeti ali pa bi se rada najprej osamosvojila (da sploh najdeš sebe) in potem s kom živela. Samozavestni punci se nihče itak ne upa predlagati ne-fer načina skupnih financ (to, kar si ti dobila kot predlog, ni fer način). Pa tudi, samozavestna punca prepozna Petre Pane in ostale nedorasle primerke in jih v resnici ne vidi kot stalne in trajne partnerje. Vendelina jr.

Draga kletka, ne bom presojala, kaj bi bilo pri tebi prav in kaj ne, le svojo življensko izkušnjo bom povzela. S fantom sva prišla skupaj pri rosnih šestnajstih, ko si niti predstavljala nisem, da bo trajalo dlje kot počitnice. S prihranki od žepnine sva, danes jaz, jutri on, plačevala sladolede in coca colo.. Jaz sem imela štipendijo, postrani kaj zaslužila z inštrukcijami in zgodaj začela honorarno delat, on je živel skromno, samo z mamo, se šolal v internatu in svojega denarja ni imel. Pa sva si vseeno marsikaj privoščila. smučanje v tujini, morje, kina... takrat pač več iz moje kot iz njegove denarnice. Po srednji šoli je šel on v službo, jaz na faks, situacija se je obrnila in v tistem letu, dveh, sva se imela lepo predvsem na račun njegove plače... Želja, da bi živela skupaj, je bila obojestranska in ko sva našla sobico, z balkonom in straniščem vred 16m2 se nama je zdelo, da sva našla raj... skupaj sva napraskala vse kar sva premogla (on kakih 3x več kot jaz), da sva si jo lahko privoščila. Danes, ko imava vsak svojo službo in primerljivi plači, ob dveh otrokih in vseh znanih stroških in kreditih se, ponavadi takrat, ko mi ostane kakšna neplačana položnica, velikokrat spomnim kako sva takrat govorila - imava dovolj, streho nad glavo, vsak svojo zobno ščetko in drug drugega... kaj hočem povedat - tvoj fant se gotovo zaveda, da zasluži več kot ti. obema je najbrž tudi jasno, kakšno skupno bivanje si lahko privoščita z 2 x 500 evri. Sta pripravljena na to izkušnjo? Oba?? Tudi on??? Iskren razmislek predvsem o zadnjih vprašajih ti bo dal odgovor, kaj storiti. Srečno, Irena

Punca uporabi: To je dobronameren nasvet. Escada

Jaz sem mnenja, da tukaj ni ljubezni! Pa ni vprašanje o ljubezni ampak o financah. Ko imaš nekoga rad, nič ne tehtaš vse deliš! lp, pinka

Če še enkrat stegnem jezik: pinka je najkrajši možni način povedala bistvo. Escada pa je dodal ilustracijo.

Podpišem oboje, čeprav ne poznam druge plati. Mamamia

mamamia

Seveda ni prav.Pri taki plači bi ti moral on kupiti stanovanje in avto,tebi pa omogočiti,da v miru doštudiraš,Nato boš našla svoji izobrazbi primernega resnega moškega,prvega nekam suneš,nato pa ponoviš vajo kolikokrat pač lahko,pa ne bit jezne punce,sem jih kar nekaj spoznal,ki tako ravnajo. Lep pozdrav harigast

Ne dvomim, da nekatere tako ravnajo, a dečko dragi, poznam tudi fante, ki tako ravnajo. Torej tu ne gre za ravnanje, definirano po spolu, pač pa po značaju.

 

In sama nikdar nisem šla v zvezo s kakršnokoli računico.

Kakor daješ, tako dobiš, bi rekla. Mamamia

mamamia

Joj, sem že mislila, da sem jaz tista čudna. Tudi jaz pa fant si vse deliva. Nič ni moje, nič ni njegovo...je najino. Ko jaz nimam mi da on nekaj dinarčkov, ko pa on nima evrčkov mu dam jaz...čeprav se to bolj poredko zgodi, ker on dela jaz pa še študiram in imam manj časa za služit ;) Imava pa kolege (fant pa punca), ki si delita vse stroške. Ko gresta na pico vsak polovico plača, ona mu da polovico denarja za benzin če kam gresta skup, vsak da točno polovico za na počitnice itd., no meni se je to vedno zdelo GROZNO, kajti nisem nikoli bila tako navajena, saj tudi moja mama in oče nič ne delita odkar sta skupi in sta me tako tudi naučila. Kletka, svetujem ti, da se o tem še mal pogovorita in pomenita, da ne bo potem, ko bosta že skup živela kej narobe. Nesporno je, da je denar, ki ga zasluži njegov, vendar skupno življenje (po mojem mnenju) pomeni deliti vse (pa ne deliti kot "to je moje, to je tvoje" ;) .) ycrna

Piškotek, prav neverjetno je tvoja zgodba podobna moji. Pri 18 sem jaz dobivala žepnino od staršev, on ničesar, pa sva si vse privoščila skupaj. Nato se je situacija obrnila, on je študiral ob delu, dobival plačo, meni pa je ob študiju in nakupih knjig, zvezkov..., zmanjkalo za vse ostalo, pa sva si spet denar delila (tudi za moje potrebe-kot je ena napisala za vložke in nogavice). Pol je bil on nekaj časa brezposeln jaz pa s službo, pa sva vseeno skupaj delala dom in se še pred njegovo prvo plačo v novi službi preselila na svoje. Pa sem najprej jaz zaslužila več, zdaj on zasluži več, pa je denar še vedno skupaj. In nikoli, res nikoli ni nihče od naju drugemu karkoli očital! Kletka, niti štejem ne več, kolikokrat se nama je situacija obrnila. Pa sem vseeno vedno vedela, kaj lahko pričakujem, on pa tudi. Pa ti veš, kaj lahko pričakuješ od tvojega fanta, ko se bo situacija obrnila? In potem spet obrnila? Ker takšno je življenje! anajana