| ežoj je napisal/a: |
Božično kosilo: ma ne, ni to ( šele propravljajo ). Tole pa bo:
ravno začnem jest, ko zaslišim klic mujezina na molitev ( z bližnje mošeje ):
zdramim se, pa kako je vedel, da se nisem pomolil, in me tako dobi, ........... pol mal potuhtam, pa saj ni vedel, ne kliče ravno mene. Pogledam po gostilni, ni bilo videti, da bi se kdorkoli čutil poklicanega na molitev. Ja, to je bilo v eni drugi ( pavzaprav tretji ) državi, kjer gimnazijke pozdravljajo tujce ( mer-h-abba, verjetno pomeni: pozdravljen mladenič, seveda sem merhabiral nazaj ). A ja, uganili ste: pivo je bilo treba še naročit, kar niti ni tak problem, bodoči da hablam foring lengviđiz.
|
Kaj pa sladice?
No, sicer pa itak ti najboljšo baklavo narediš, kaj bi to tam kupoval.
naor, ežoj se klati nekje tam, kjer očete kličejo babo in kjer še vedno oz. spet z upanjem gledajo v svojega zaporno kazen odsluženega babota, ki naj bi naredil kaj v smeri novih delovnih mest.
Pri nas smo včeraj jedli ostanke od prevčerajšnjim, za posladek pa ogled predstave Romeo in Julija na ledu v Tivoliju in sprehod po stari LJ včeraj zvečer.
Ognjič
- na razkuhanih testeninah pa sigurno nič ne more stat.
