V duhu in znojenju, da sporihtamo prizorišče za LAMPIONČKE 2012, delavske brigade, smo jedli stoje, sede na travi, naslanjajoč na avto, elektro drog in še kaj, ter se predajali "kuinaričnim" užitkom delavcev na terene.
Nedelja: krompirjev golaž. Krompira nisem, tudi svežega belega kruha ne,sem pa bogate kose govedine, kuhane tako fino, da bi še angelčki papali.
Ponedeljek: Meni neljubi čevapi, pečen krompir (plaval v olju), sveži beli kruh in premalo gorčice. Jedel čevape (nisem ljubitelj, če pa niso fajn zapečeni, pa še toliko manj) prekrite z gorčico (skoraj ni boljšega. Razen ajverja!)
Danes: Veliki mesni burek kot se šika, ampak ne kakšnega delavskega instant iz einkaufcentra, temveč od enega najbolših maestrov za bureke. Da se podkrepim, preden zagrizem v grenko pilulo celonočnega LAMPIONČKANJA 2012
---Kdor išče cilj, bo ostal prazen ko ga bo dosegel,kdor pa najde pot bo cilj vedno nosil v sebi. (Dragi Nejček Z.)---