Svoje stanovanje

31. jul 2007 10:40

Zdi se mi, da je bilo že govora o tem pred dvema letoma, verjetno smo zašli s teme kot običajno. Imela sem veliko srečo, da sta nama pomagala moja in moževa starša, sicer je bilo takrat "lažje" kot danes priti do nepremičnin. Kar se pa moje tašče tiče, imam o njej le lepe besede, vsem želim, da bi imeli tako taščo kot jo imam jaz. Anamarija

31. jul 2007 10:52

Kaj naj rečem, tole so tudi moji hudi dnevi. Z družinico živim pod streho mojih staršev. Ko sva bili s prvo hčerko še sami- bila sem vdova, sem si na podstrehi uredila mansardno stanovanje, ki je zelo lepo , žal pa mi ga starši niso nikoli prepisali in ga tudi ne nameravajo. Tako ga ne morem oddati ali prodati in ga tudi ne bi nikoli menjala, če......če ne bi bila spodaj moja mama, ki redno poskrbi za prepire. Če ne živimo po njenih kriterijih, je totalno nemogoča. Zadnje čase je postalo tako nevzdržno, da resno razmišljam o kakem stanovanju- čisto majhnem, le da bomo na svojem ( s sedanjim možem imava še enega otroka). Pri nas pa je drug problem- stara sva že dovolj, da nama ne dajo kredita na kake dolge roke, povrh vsega pa sva kreditno skoraj nesposobna, saj sva ogromno vložila doma za prenovo strehe, menjavo oken..., povrhu vsega pa se že 5.leto zdravim zaradi raka. Da ne govorim o zneskih za dodatna zdravila, me kar mine. Njegovi starši nama žal ne morejo pomagati, moji pa bi lahko, vendar mama za nobeno ceno noče prodati parcele, vredne cca 30 milijonov, ki jo je po svoji smrti namenila meni. Glede na mojo bolezen pa zelo dvomim, da bom to kdaj dočakala..... Sicer pa, kaj hočemo, važno je, da se imamo v naši družinici radi, staršev pa tako ne bom mogla nikoli spremeniti. ZIMA

31. jul 2007 14:15

Midva imava stanovanje v hiši njegovih staršev. Si je začel zgornje nadstropje urejati malo preden sva se spoznala. Zato tudi nisem mogla prepričit ploščic, ki jih je dal na stene  (saj zdaj so mi ok, ker sem se jih navadila). Delali so vse sami razen tlakov in polaganja parketa. Pohištvo sta naredila po meri s tastom.  Res, da smo daleč, da imam skoraj 1 uro do službe z avtom, da bo treba otroke vozit v vrtec, šolo in, da je treba v trgovino z avtom ampak to vse odtehta to, da imamo tak ljubi mir, nobenega soseda, nobene ceste, otroci lahko letajo zunaj brez, da me je strah, da jih bo kdo povozil....

Je pa res, da sta tudi tast in tašča super. Čuvata otroke kadar rabim, ne vtikajo se v nas in en drugemu damo mir. Prav fino nam je.

jade Sporočilo je spremenil(a) jade dne 31. jul 2007 14:15:54

31. jul 2007 14:16

 Ne vem zakaj mi je spodaj črke odebelilo in povečalo. jade

31. jul 2007 14:23

Jade, sem in tja se zgoraj v okencu namesto besede "odstavek" pojavi besedica "format" in ta "format" veča črke. 

Kadar meni to naredi, besedilo enostavno kopiram, zbrišem cel prispevek, besedilo ponovno prilepim in preverim, če je zgoraj "odstavek".

Cila

31. jul 2007 14:59

O hvala Cila. jade

31. jul 2007 15:17

je bilo pa tudi lepo prebrati ta poudarjeni odstavek (glede na težave drugih)! Lisa

31. jul 2007 15:52

jade je napisal/a:

, nobene ceste, otroci lahko letajo zunaj brez, da me je strah, da jih bo kdo povozil.... jade Sporočilo je spremenil(a) jade dne 31. jul 2007 14:15:54

Mi smo ob cesti jade, pa tudi okrog hiše imamo travo, pa otroka ne morata oziroma ne smeta letat po njej, čene se lahko tastu zmeša. Je prav suženj svojemu imetju. Smo bili na morju, kjer je bila travica okrog hiše, a imata tamala tako globoko v sebi da se na travo ne sme, da niti poskušala nista stopit nanjo. Teka

31. jul 2007 17:07

Teka, a jo potem s perutničkami na hrbtu kosi ali kako?????  Saj nočem biti zlobna, ampak kar ne morem verjeti............. rimljanka

31. jul 2007 17:56

Rimljanka, sploh nisi zlobna, tako pri nas pač je in vse to nam je že pošteno najedlo živce. Teka