Meni se pa zdi, da dojenje postaja nekakšen nov mit in nekaj, s čemer se pretirava pri izpostavljanju materinstva kot ne vem kakšnega poslanstva. In s takim načinom, da je edino dojenje sveto in so vse matere, ki ne dojijo, nekaj manj, vplivajo na te mlade bodoče matere, da imajo komplekse, če z mlekom kaj ni v redu. In se ustrašijo še tiste, ki bi dojile, pa so vse zmedene, ali bov redu ali ne bo, pa ker mislijo samo na to, da mora biti, jih je strah in imajo občutek krivde in ne vem, kaj še vse.
Da ne bo nesporazuma: z vsemi štirimi sem za dojenje, in sem svoja dva otroka tudi dojila, dokler je šlo (štiri mesece in pol). Ampak iz tega nisem delala cirkusa in mi je bilo prav lepo, ker se mi otroka nista pri letu dni vesila po joškah, pa nisem imela nobenega kompleksa, da sem slaba mati.
Moti me to pretiravanje pri idealiziranju dojenja, ki doseže kontra učinek in spravlja v obup matere, ki imajo s tem težave.
Zato se strinjam s TanjoG. Osebni zdravnik vsake nosečnice in mlade matere ve, kaj je za njo najboljše in ji bo tudi primerno svetoval.
Mamamia
mamamia