Lep pozdrav!
Iz formalina sem potegnil temo, ki tam nima kaj iskati.
Kaj je bilo včasih, kaj je danes, moteni otroci, problematični pamži, ignorantski starši, neodgovorni ravnatelji, nesposobni kadri... Lepi primeri besednjaka sodobne družbe, ki to sploh več ni. Nismo več družba. Mi nismo skupnost in le stežka to še kdaj bomo. Ponavadi narava poskrbi za enakost in enakopravnost po njenih merilih. Njena merila pa smo dolgo nazaj začeli zavračati mi. Starejši in odgovorni, ki se nam ni dalo čez hrib po češnje, pa smo si zasadili plantažo pred svoj balkon, smo počasi upogibali naravna merila do te mere, da nam vztrajno vrača. Malo po malo. Vendar smo mi že starejši in najpametnejši in oh in sploh organizmi, ki vedno najdejo rešitev in ni vrag, da je tudi sedaj ne bomo.
Le stežka.
Človeška rasa je stara milijon let . Recimo in je dokaj vseeno. Skupaj smo prilezli iz jam, se podali novim raziskovalnim podvigom naproti, katerim botruje pomanjkanje hrane, naravni sovražnik(ja tudi te je človek imel) ali klima oz. spremembe ali pa enostavno prenatpanost jame. Če skupinica, ki je jamo zapuščala ni od svojih starešin pridobila osnovnih zakonitosti spoštovanja in razumevanja narave, je bila kaj kmalu pogubjena. Z drugimi besedami je bila odgovornost družbe vzgojiti podmladek vreden tega planeta. Danes dva pamža, ki gresta v živalski vrt, eden meče medvedu kamenčke v glavo, drugi pa ga snema z mobilnikom, družba okoli, pa se počasi tudi zgražati ne upa več.
Samo kot primer. Če bo padu v jamo, bodo starši naredili tako štalo, da naslednja generacija ne bo imela več nikoli priložnost videti medveda.
Ali pa bi pol stoletja nazaj pometali v jamo še starše in njihove starše in starše njihovih staršev, vse do koder je opaziti anomalijo v vedenju in sobivanju do narave.
To ni nasilje. To je preprosto naravna selekcija, ki se nam danes zdi brutalna, neetična, nemoralna... Že res da smo priredili svet po svoji meri, kar nekaterim ni jasno...enim ne, da morajo čakati avtobus, medtem, ko drugi lahko čakajo avtobus in zakaj blok nima lifta...
Zbolim, ko se govori o vpisovanju podmladka v karateje in borilne veščine za samozavest. Če mu je starš, njegov roditelj, primarni vzgojitelj in delilec kromosomov, tisti ultimativni ati pa mami, bog in boginja v očeh odraščajočega, nista sposobna dati..... no tukaj spet lahko navedem o naravnih sovražnikih, ali pa o čem drugem. Je pa oboje v očeh sodobne družbe kruto in nedopustno, kot je tudi nedopusten prag tolerance , ki smo ga razvili v sodobni družbi, ki kot zgoraj omenjeno to sploh ni več.
Jaz lahko z zagotovostjo trdim, da je za mojo vzgojo primarno odgovoren moj starš, le ta je imel pred menoj dovolj časa zbirati podatke in biti dosleden in dovzeten na vsak korak družbe, da je lahko določil stopnjo in sistematiko vzgoje, ob upoštevanju dejstva, da je za njegovo vzgojo primarno odgovoren njegov starš, moj ded. In tako naprej.
Sto let nazaj je bilo pomembno vzgojiti močne zdrave, solidarne in pridne otroke, ki bodo pomagali in nenazadnje skrbeli za smernico družine ali za obstoj vrste. Kakor vam drago. Danes imajo žepnino in naj jih družba vzgaja?!
Ta zahrbtna, smrdljiva, zlagana, materijalistična družba posameznikov, ki narekuje, gnete, in piše člene in zakone , da nam odleže da naš ne gre u zapor, ker je še premajhen. Banda!!
Vzgoja se prične pri starših, potem pa ddddddoooooooooooooolgo nič!
Vzgoja se začne ob rojstvu in traja zelo kratek čas. Tja do konca vrtca, morda še manj in vaš otrok ima dokaj poln procesor. Tak, ki se ne sesuje in se počasi premišljeno in sila kompleksno nadgrajuje. Če se sesuje sem kriv jaz. Starš!
Ne vzgojitelj, ne sošolec, ne učitelj juda ali violine.
Materijalizem nas pokopava in dejstvo je, da je to naš doslej najhujši naravni sovražnik(produkcija homo sapiensa) po sabljastem tigru ali medvedu ali komarju ali kaj!
Kle maš jurja, dej mi mir!!
Koliko otrok ima v sobi računalnik, tv sprejemnik, Mp3 predvajalnik, PS3?!?
Internet je super stvar, kateri je dosegljiv eni nevzgojeni, brezmejno domišljavi glavi, katero zanima samo lumpanje in to tudi najde. Profesionalci tpkovnic in veleumi spleta in računalniških mišk. Najhitrejši mobilni komunikatorji, upogibalci časa in eni najboljših nategovalcev staršev, kar jih zgodovina pozna!
Jaz sem pisal pesmi in risal, medtem ko je oče mislil ali pa vsaj upal, da počnem pametnarije. Ksreči še ni bilo interneta.
Vzgoja je temelj preživetja. Vprašajte Darwina. Ja, ja dvesto let stara bukvica, ki še vedno slika osnove narave, ki za svoj obstoj nujno rabi ravnovesje in je bilo mladim lisičkam kmalu jasno, ali bom ubogala, ali pa me ne bo.
V naši, Sodobni družbi, pa smo tako prekleto tolerantni, da naredimo pločnik prilagojen uporabi invalidom, nato pa vanj zabijemo količek proti parkiranju!
Tako smo tolerantni, da gledamo bebce, ki svoje otroke vozijo za volanom, policija pa pravi: pokličte k se kej zgodi.
Navadni neodgovorni pusiji smo postali, ko je najlažje nekomu kožo odreti,
pod lastnim predpražnikom pa kompostišče odpadkov. Pa še ločeni niso.
Pred samim pragom dejstva se nahajamo, spet iz kapitalizma, kdor bo družbi koristen, ga mamo radi (kao), tisti drugi so toksični.
Kot amerika... mlade punce na faks, mladi pobje v zapor!
Kaj se da narediti, kako pomagati, pa tablete proti hiperaktivnosti otrok, pa otroški psihologi, pa vse je to anomalija družbe ali kako biti starš, brez da to zares si!? Sej ga bojo v vrtcu spedenal, češ bom poklicala v vrtec in naredila halo, ker je čist putoučen pršu! Ne klicat, hodit ga bo treba naučit, pa par osnov fizike, sej ne preveč, ravno pravšnji odmerek, da pride do osnovne šole, ko bo fizika na sporedu dvakrat tedensko! Takrat pa napisat opravičilo in še enkrat dokazat svojo nesposobnost vzgajanja.
Starš kle maš jurja, smem vašem pamžu samo nekaj razložiti.
Človek ima dokaj dober način komuniciranja. Ni nevem kaj, je pa!
Glede na to da morata dva v dialogu stati dokaj blizu vsaksebi in izmenjaje govoriti drug drugemu. Nam to ni treba, iz žepa poink mobitelček, klik, plik, halo Afrika?
Dejmo tamaumu kupit telefon in smo blazno odgovorno ravnali, vedno bomo vedeli kje je in kaj počne. Kaj pa ko zmanjka baterije, kaj ko je nedosegljiv, ko ne vemo kje je!?!? SIIIIIIIINNNNE moj, kje si??
E takrat upam, da ne nabaše na medveda!
Službe so vedno hujše, napornejše, daljše, zahteve so vedno večje, presija je hujša in hujša, skrbi nosimo domov, doma pa štala.
Dejstvo da je komunikacija ključ do uspeha, si nismo izmislili mi. Že pra bitja so komunicirala in obstala, nekatera obstajajo mnogo dlje, kot človek in da prav vloga njihovih staršev je ključnega pomena. Naučili so svoje potomce komunicirati in ti to zares obvladajo. Še danes. Kdo je torej kriv, da ste se z dedkom znali pogovarjati, z vašim sinom ali hčero se pa ne znate?
Lahko bi rekli da za v sako rit šiba raste, pa ni tako. Ne več! Tako je bilo z dedkom, danes smo šibe iztrebili z izgovorom niso moralne, fizično obračunavanje, sproščanje starševskega jedrskega reaktorja, pa nič se s tem ne doseže. Seveda ne ! Staro govedo učiti lubje jest!
Spoštovani starši(kamor sodim tudi sam)!
Vsako dejanje ima posledico, vsako nedejanje, ko bi bilo le to potrebno ima dvakratno posledico. Koliko šol za starše je bilo organiziranih, pa se jih nismo udeležili ker: naš tega ne rabi, jaz tega ne rabim, tam bo un tastar od une, ka ga itak ne morem videt, tista mami mi gre tko na jetra, pa frizura, kaj naj oblečem, ne lup se mi....
Pa še vse to na glas povedat, pred otroci, pa vzgojitelje pred otroci masirat in poniževat in edine, ki vam lahko pomagajo, ker se trudijo komunicirat z včasih ekstremno bukovimi starši(tistim, ki ste se tu našli v uteho, tudi ostrigar je bukov, pa ni nič užaljena goba) zviška gledati in si misliti medtem, ko boste svojega malčka čez deset ur prišli iskat in ga čez dve uri dali spat.
Včasih tudi staršem medveda za pokomunicirat. Vsak starš je svojem podmladku najpametnejši starš, kar pa ne pomeni da je najpametnejši vzgojitelj.Težko bi priznali zmago na vseh teh področjih, ker bi tale forumček ne bil.
Sploh.
Opažam pa, da je težko priznati marsikaj, povezano z (ne)vzgojo svojih otrok.
Tisti, katere sprašujete vam ne lažejo, kvečjemu rahlo prirejajo, ker so vas imeli priložnost spoznati, vendar je tisto kar vam govore pametno slišati in biti dovzeten. Če vam ravnatelj ni všeč, je to izključno vaš problem, katerega boste zlahka, nevede prenesli na otroka, ki bo začel isti trenutek izvajati imunost na unga plešastga k......!
Sploh ne vem več kako dati na znanje, da je to čisto zares resno in, da delamo nepremišljene napake zgolj iz samoohranitve in samopotrditve, ki pa je iz generacije v generacijo vedno bolj zmotno in nepravilno. Furamo en svoj egotrip, ki je za otroka zlahka usoden.
Zgoraj sem napisal, da narava najbolje ve in počasi popravlja napake prenažrtega človeka, ki baše v oči vse kar si želi njegov umazan um, ker so mu usta dolgo tega odmrla.
sheembass