Nasilje med mladoletniki

Samo toliko, da vam povem kaj se je zgodilo danes, dva tedna po napadu na mojega sina. Danes je bil v šoli naravoslovni dan in mali problematik je spet udaril. Tokrat našega ni bilo v šoli ( hvala bogu, ker bi ziher kasiral ), zato je vzel kamen in ga vrgel v glavo enemu od sošolcev. In spet je bila v šoli policija in spet je bila v šoli mama. Torej, dve prijavi v dveh tednih, me močno zanima, če se bo zdaj kaj premaknilo. nana1

Nimam besed, razen KATASTROFA.... kam smo prišli.... tudi mene zanima, če se bo kaj premaknilo. A še sedaj ne verjamejo??? LP smrkolina

Jaz imam sicer o veliko stvareh izdelano mnenje, samo glede problema nane1 in njenga sina se mi zdi, da svoje sicer elaborirano mnenje zreduciram na naslednje: Nana1, poglje, kaj lahko po vseh teh dogodkih narediš za to, da bo tvojemu sinu bolje. Tako kot vidim stvari, bi bilo treba sinu dati neke vsebine, informacije, karkoli pač, da bi si izboljšal svojo samozavest in s tem samopodbo. Ker brazgotine iz otroštva ostanejo celo življenje in ljudje, ki so imeli v otroštvu težave z nasilno mularijo velikokrat poskušajo biti neopazni in prijazni do vseh celo življenje in kot taki celo življenje privabljajo razne nasilneže nad sabo. V šoli ga tepejo, v odraslem življenju ga v službi maltretirajo oziroma depriviligiajo. Naj se dete nauči udariti po mizi, naj se nauči postaviti zase, naj se nauči, da ga poslušajo, naj se nauči spoštovati samega sebe (otroci ne govorijo o nasilju nad sabo, ker se doživljajo kot reve, ki se ne znajo upreti in te sramote ne povedo niti staršem - in se začne divja spirala ne-spoštovanja) in kot takega ga bodo spoštovali tudi drugi. Za fante kakšen tečaj borilnih veščin oziroma nekaj takega, kjer se otrok nauči na plan potegniti svojo moč in jo tudi kontrolirati, dela skoraj čudeže. Poznam primere, ko so ravno borilne veščine iz drobnih fantkov, debelušnih fantkov in tudi hiperaktivnih fantkov naredile krasne samozavestne moške. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 25. maj 2007 11:39:45

No, po skoraj letu in pol smo dobili poziv na sodišče. Nočne more so se spet začele. Ne vem, kako bom sina spravila na sodišče. Strah ga je srečanj z napadalcem. Jutri se bom pozanimala kako potekajo taka zaslišanja oz. razprave (če kdo kaj ve o potekih, se priporočam). Ne vem, če rabimo odvetnika. Zaenkrat ga nimamo. Upam, da se bo ta zgodba končno zaključila in da bo fant dobil kako vzgojno kazen, ki ga bo izučila. Predvsem pa upam, da bo moj sin lahko pozabil na vse to. nana1

nana1, če je sin klican kot priča, ne potrebuješ odvetnika. Lahko ga sicer imaš, če nameravaš kar koli uveljavljati (odškodnino na primer), nikakor pa odvetnik ni potreben, če ste vabljeni kot priče.

 Ste dobili vabilo za preiskavo ali za glavno obravnavo? Če gre za preiskavo, bo sina kot pričo - ob prisotnosti staršev seveda in morda odvetnika, če ga boste vseeno imeli - v pisarni zaslišal preiskovlani sodnik, običajno je prisoten tudi tožilec, lahko tudui osumljenec in njegov odvetnik (soočenje). Preiskava je že kazenski del postopka, in  ko jo preiskovalni sodnik zaključi (zasliši vse priče, preveri okoliščine in podobno) se tožilec odloči, ali bo nadaljeval pregon, torej vložil obtožnico, ali bo zahteval dopolnitev preiskave ali pa bo postopek ustavil.

 

Glavna obravnava zoper mladoletnike poteka pred senatom, vodi jo sodnik, specializiran za mladoletniške zadeve, torej v razpravni dvorani, in je vedno zaprta za javnost in tudi izrek sodbe je za mladoletnike za zaprtimi vrati (za polnoletne osebe je izrek sodbe lahko tudi javen, čeprav so deli obravnave ali celotna obravnava zaprti za javnost).

 

Je pa težko, to vem. Lahko ti rečem le, da sinu stoj ob strani in mu povej, naj govori le resnico, sodniku pa tudi pred zaslišanjem povej, da se sin boji in naj ga temu primerno zaslišijo. Se da vse zmenit, samo povej takoj. Je pa dejstvo, da se soočenju verjetno ne bo dalo izogniti.

To je v grobem. Mamamia

mamamia

Hvala mamamia nana1

Groza !!!! barbyslo

grozno,da se to dogaja dolar.nina

grozno zdaj se že učitelji bojijo učencev. le da ne bo prepozno in da nebi problem vsem skupaj zrasel čez glavo,kot je v nekaterih deželah,s katerimi se tako radi primerjamo.pa lep pozdrav hmm

Ne le se učitelji tako zelo bojijo učencev, bolj se bojijo staršev teh problematičnih učencev. Največkrat so starši problem. Žal, tako je. _tmickena_