Rimljanka prosim za pomoč (zdravilne rastline)

Živjo!

Rimljanka, ker sem zasledila da se zelo spoznaš na rastline (upam da tudi zdravilne) ali mogoče poznaš naslednji zdravilni rastlini:

-sretena (geum alpina)

- kopina (latinskega imena ne vem)

Če ju poznaš mi prosim povej kje rasteta oz. kje se ju lahko dobi.

Seveda prosim tudi vse ostale, če mogoče kaj veste o teh rastlinah, da se oglasite.

Hvala in lep dan.

berny

3. maj 2007 13:47

berny, seveda bom povedala, kar vem. lahko bi mi pa na ZS pisala. Ampak, tule bo pa tole videlo več ljdi, tudi prav.

Geum alpinum ne obstaja. Geum je sretena, katera vrsta bi bila zdravilna, zdajle ne vem, bom doma malo pogledala.

Pri nas rastejo 4 vrte sreten (vseh je okoli 50 vrst). Plazeča sretena le na Mangartskem sedlu, ostale tri - potočna, navadna in gorska - so bolj razširjene.

Kopina je v Beli Krajini imenovana robida (Rubus), kar najbrž izvira iz hrvaške besede kupina za robido.

Robidovi listi so zdravilni, najbrž bolj ali manj od vseh vrst robide (mimogrede, malina je bližnja sorodnica z enako zdrailnimi lastnostmi). Robide je med sabo silno težko ločiti, celo profesionalni botaniki imajo s tem težave. Ni se pa bati zamenjave z drugimi vrstami.

Toliko za prvo silo.

Bom še kaj dodala, ko bom imela literaturo pri roki. Upam, da bo še katera kaj dopisala, saj druge tudi veliko vedo. No, pa drugi seveda tudi. 

3. maj 2007 14:41

3. maj 2007 16:05

3. maj 2007 16:21

jasnaV, saj bi pravzaprav morali delati na preprečevanju, ne pa čakati, da bo potrebno zdravljenje, a ne?

Tak naj bi vsaj bil sodoben način skrbi za samega sebe in svoje bližnje.

3. maj 2007 19:32

3. maj 2007 21:35

3. maj 2007 21:47

Listi robide vsebujejo  vitamin C , organsko kislino in čreslovino.

Rimljanka, kar prav, da se take stvari sprašuje na forumu, tako se vsi lahko kaj naučimo.

Med prazniki  sem v Istri nabrala: materino dušico, bezgovo cvetje, meto, suličasti tropotec, kamilico, koprive, plešec, glog, navadni slezovec in špargljeeeee!!! A to je že druga pesem ....

 Sretena Druga imena:-blažič-blagostni koren-žegnana kopriva-žegnani koren

Zdravilni del rastline: posušene korenine in korenike

Navadna sretena raste različno visoko od 25 do 135 cm, odvisno od rastišča. V zemljo je zasidrana s 5 do 7 i 1 do 2 cm debelo koreniko, ki je le redkokdaj razvejana. Cvetovi so svetlorumeni in stojijo na dolgih pecljih. Cveti od maja do oktobra.

Nahajališča: gozdovi in obrobja gozdov, žive meje, grmovje in zidovje. Nabiramo predvsem korenike in jih posušimo na zraku.

Zdravilnost in uporaba: rastlina je zaradi eteričnega olja in grenčin dobro sredstvo za krepitev, zaradi čreslovin v koreniki pa široko uporabna proti driski in za zoževanje površinskih krvnih žilic- Z drogo zdravimo vnetja sluznic v ustih in žrelu, pa tudi ozeblinah in hemeroidih in "odprtih nogah"

Priprava čaja: dve zvrhani čajni žlički droge prelijemo z 1/4 l vrele vode in pustimo stati 15 min. Pijemo 2-3 skodelice čaja na dan.

Vir: Velika knjiga O ZDRAVILNIH RASTLINAH (CZ) (povzetek)

3. maj 2007 22:01

Roncolino, morje in poležavanje pod borovci. Pitje čaja iz ingverja, v poletnem času lepo ohlajenega z dodatkom limone in žličko domačega medu.

Od maja do septembra nabiramo islandski (planinski) mah. Najboljše zdravilo in kot preventva za obolela pljuča (pljučnico), istočaso krepi želodec in celi rane na želodcu.

Žal je pri nas že kar izkoreninjen. Najdemo ga nekaj na Veliki planini, Pokljuki, Trenti in Košenjaku (tam ga je še kar precej). V avstrijskem hribovju ga je še veliko .

Zdaj se pričenja sezona sadja in jagodičevja. Privošči si ga! Ne pozabi na maline, ribez, borovnice in malo kasneje robide!

3. maj 2007 22:18

4. maj 2007 18:00