blogi

Damika in Bratec sta še vedno na počitnicah z dedijem in bico. Zvečer. Večerja je v želodčkih, zobki so umiti … Le še pravljica je še na vrsti.

Gospodičnica je vedno rada lepa. In urejena. In vsekakor ne velja (več) da ji oblačila za vrtec izbira mama.

Leto je naokoli. Bica in dedi sta se odločila, da tudi tokrat s seboj na dopust odpeljeta Damiko in Gospodičnico.

Naš enodnevni obisk Londona se je začel ob 8.30 na mednarodni železniški postaji Lille - Europe, zaradi časovne razlike pa smo se v London pripeljali že čez pol ure, ob 9.00 po lokalnem času ...

Kaj jemo mi in kaj naši severni sosedje? Zelo podobno pa hkrati zelo različno.

Zadnjič mi je rekel Damikin ati (ob eni izmed Damikinih bistroumnosti): "Pa kje imaš ti svojo beležko? To je treba kar takoj zapisat. Čez pet minut bomo že vse pozabili!" In tako pridno zapisujem - v beležko na svojem telefonu. ;-)

Včasih znajo biti odrasli prav dolgočasni. Sploh kadar gre za prihod novega dojenčka. To sta izkusila že Gospodek in Bratec, ko sta čakala na svojo sestrico in par let kasneje še na sestrično.

Moja prababica je dočakala visoko starost. Celo tako visoko, da je na smrt gledala zelo realno - pač, je del življenja. In ko pride, pač pride. No, v nekem trenutku pa je le ugotovila, da mogoče taka filozofija ni vedno dobra

Včasih je potreben samo kratek trenutek, da se rodi preblisk. In ta preblisk potegne za sabo še kup drugih prebliskov in rodi se supertruper dogodivščina.

Damika je zadnje leto obkrožena z dojenčki. S tistimi ta pravimi in tistimi "imaginarnimi" (beri: s tistimi v trebuščkih svojih mamic).

Da so Gospodek, Bratec, Gospodičnica in Damika skupaj počitnikovali, sem že omenila, a ne? No, da pa je Damika prvo rundo morja izpustila, pa mende še nisem povedala.

Damika, Gospodek, Gospodičnica in Bratec so se odločili, da bodo letos skupaj dopustovali. In to kar na morju.