blog: dogodki / ostali dogodki, avtor: pravljicna 
Moja prababica je dočakala visoko starost. Celo tako visoko, da je na smrt gledala zelo realno - pač, je del življenja. In ko pride, pač pride. No, v nekem trenutku pa je le ugotovila, da mogoče taka filozofija ni vedno dobra
Nekega nedeljskega jutra je njena hči zakurila v peči (to so bili še časi, ko je vsaka kuhinja imela peč na drva) in šla k jutranji maši.
Prababica je še ostala v postelji in malo dremuckala.
Naenkrat pa je začutila, da jo tako čudno žgečka v grlu. Pravzaprav že kar draži. Dvignila se je in pogledala naokoli. Ugotovila je, da je nekaj narobe z njenim vidom. Vse je bilo tako megleno.
Sama pri sebi si je rekla: "Aha, tako torej zgleda, ko umiraš!" Mirno se je ulegla nazaj v posteljo in čakala, kaj se bo zgodilo (ali bolje - na svoj odhod s tega sveta).
Potem pa je zaslišala ropot pri vhodnih vratih. Bila je hči, ki se je vrnila od maše.
Vsa zgrožena (hči namreč) je vstopila v popolnoma zadimljeno hišo - dimnik iz nekega razloga pač ni vlekel in se je dim razširil po vseh prostorih. Hitro je odprla vsa vrata in okna ter stekla preverit, kako je z mamo.
Presenečena je ugotovila, da je mama budna in da čisto mirno leži v postelji. In še bolj presenečena je bila, ko je poslušala mamino razlago, zakaj ni ukrepala, ko je videla dim v sobi.
No, konec koncev pa je prababica živela še kar nekaj let po tem dogodku - je pa bil (in je še) dogodek razlog glasnega smeha na vseh družinskih srečanjih.
| Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
| malo za hec | johana |
| MOJ vrt | rimljanka |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Poletni svaljki z dimljenim lososom
Solata s polnozrnatimi peresniki, tunino in avokadom
