Dim

Dim pravzaprav ni začimba, ker ga ne moremo "prijeti". Vendar je dimljenje že starodaven način dišavljenja hrane. Pri nas prekajujemo meso v posebnih dimnih komorah, ki jih ima vsaka stara kmečka hiša. Dimljenje pa ni prekajevanje, temveč kratkotrajno prevetravanje hrane v vročem dimu. V kitajski kuhinji dimimo na ta način, da v posodi pod rešetom naredimo dim - običajno žgemo sladkor ali delce lesa, ki se začne smoditi in kaditi. Uporabni so tudi posebni dimni žari, v katere položimo na dno nekaj lesenih trsk, ki se nato dimijo in z dimom prepojijo hrano. Najokusnejši dim daje sadno drevje. Dimimo vse vrste hrane, celo ananasove olupke, sir in kuhana jajca, a največkrat meso. Američani so kot praktični ljudje iznašli dim v tekočini. S tako tekočino poškropimo hrano, ki dobi okus po dimu, in je ni treba dimiti s pravim dimom. Obnesejo se dimni spreji.