Stop the world...

lidka je napisal/a:

No, mojega moža je njegov oče tako naplahtal, kot ne bi morda neznanca. Sva takrat ostala odprtih ust. In tudi ni bilo nedolžno... Samo to ni za debatirati tu na forumu... lidka [pikapolonica]

Lasten oče....pa to je grozno... Tudi to se dogaja?? Escada

Mojega očeta pa posebej sestra in oče z njo. Jaz pa sedaj "uživam" življenje brez starega očeta, brez tete in brez 4 bratrancev in sestričen ... vse samo zaradi požrešne in grabežljive tete. Pri denarju se vse neha. Še kri postane voda, pravijo. jessy6

 

Escada, ta stvar je žal taka. Z nekaj zlata vrednimi  izjemami se vsak bori v glavnem samo zase. Dokler so to male stvari, jih niti ne opazimo, šok pride, ko gre za kaj večjega, pomembnejšega. Za nazaj ne moremo popravljati ničesar, nam je pa šola za prihodnost. Ne vem kdo je že rekel tisti znani rek: "Bog, varuj me  prijateljev (ali sorodnikov), sovražnikov se bom že sam". Nasploh pa velja, kakršen odnos ima človek  v malenkostih, jih ima tudi v velikih stvareh ; kakršen odnos ima do drugih   prijateljev/sorodnikov , takega ima v resnici tudi do nas.   Če se tega zavedamo, smo manj prizadeti, nekatere dogodke lahko celo preprečimo ali se jim vsaj  izognemo.

Cila

Ostati moraš zvest samemu sebi. Največja vrednota je ta, da se dobro počutiš v svoji koži. Ljudje so zelo različni. Najhujša napaka, ki sem jo storila je bila ta, da sem mislila, da so vsi tako misleči kot jaz. Zdaj imam več dela z opazovanjem ljudi, prav zanimivi so kako so nekateri zaplankani in mislijo da so najpametnejši in najboljši. Vsi smo ene velike bede v življenju, ki nas nosi sem in tja. Več kdo hoče bit - večja nula je! Hahahaha ,ko bi se sami videli kako plitki so! Samih sebe bi bilo sram. Če so slabovidni ni tvoj problem, zato se ne ukvarjaj z njimi,da te ne ranijo. V eni trgovini sem prebrala: Ne bojuj se z bedaki! Najprej te spravijo na svoj nivo,nato te premagajo z svojimi iskušnjami. Moj sin bi rekel-dobrodošel v življenjeu! Glede denarja je pa tale rek meni zakon: Bogat je tisti, kateri je z malim zadovoljen. ham-njam

Moj moto je: najsrečnejši ljudje nimajo nujno vsega v izobilju, oni samo  izkoristijo najbojše od vsega, kar jih doleti...Mamamia mamamia

Življenje...

To pot moramo prehoditi ...

Vsak zase in vsi skupaj.

Tej poti moramo prisluhniti ...

Vsak zase in vsi skupaj.

To pot moramo začutiti ...

Vsak zase in vsi skupaj.

 

Kolikor nas je, toliko zgodb bi lahko napisali ... Če hočemo živeti v miru s seboj se moramo naučiti odpuščati in ko odpustimo smo svobodni. Vse je šola. Šola življenja, ki nas oblikuje. Vse nas uči. Vsaka izkušnja in prav tiste najbolj boleče nas naredijo trdne, da ne omagamo ob vsaki oviri ... 

Vsak moj dan se prične in konča z besedami : " Naj mi oprostijo vsi, ki sem jim v življenju storila karkoli hudega in odbuščam vsem, ki so mi v življenju storili karkoli hudega".

Ne razmišljaj, kaj se ti je zgodilo, raje razmišljaj kaj lahko ti dobrega narediš.

...

Lp,

 

 

kobra 1 Sporočilo je spremenil(a) kobra 1 dne 26. mar 2007 18:51:54

Težko je, ljudje smo različni. Bolj si dober bolj si oslu podobe. Se popolnoma strinjam, da moreš živeti samo za sebe. Jaz sem bila tako izigrana od "prijateljice" da se mi vse dlake dvignejo, če se spomnim na njo. Vse kar imajo oni je najlepše, najboljše ampak od tebe si pa izposoja vse kar se izposoditi da. In te stvari so panavadi najslabše. Ja pa še ne poslušate, če ji kaj govoriš. To je samo delček. Jaz prekinila stike(jaz ne verjam, da se ljudje spremenijo) in se počutim dosti boljše.

Escada, si mi dal mislit. Sama sicer ne s sorodoniki ne s prijatelji nimam slabih izkušenj, enkrat samkrat sem neko bedarijo zamerila prijateljici, a po treh mesecih iskreno povedala, zakaj sem prekinila stike in ona ni mogla verjeti, da je to sploh  možno. No, mirno je šla čez to, sprejela je mojo iskrenost in še danes sva kot rit in srajca, že 30 let tako. Morda z ljudmi nimam težav tudi zato, ker se ravnam po sistemu, da  sprijatelji ravnaj kot s sliko -postavi jih v najboljšo luč (to sem nekje prebrala).

 

Ne vem, hudo mora biti, ko te kdo tako zelo razočara. Če bi vedela, kaj so tvoji prijatelji naredili, bi morda lahko rekla kaj več. Sama se ravnam tako, da odpustim marsikaj, pozabim pa nikoli. In to zato, da se mi  slaba izkušnja ne bi ponovila. S sorodstvom imam na srečo dobre izkušnje, sploh s tistimi, s katerimi živim živim (moževa sestra in njegovi starši). Če je treba kaj pomagat, so prvi tukaj, če rabim ramo za jokanje, so vedno pri roki, nikdar me še niso razočarali. Tudi jaz njih ne.

Kdo od tistih, ki ne sodijo v najožji krog prijateljev, so pa morda nekaj več kot le znanci, so pa že kaj naredili, da sem zastrigla z ušesi. A kaj morem -njihova odločitev, ne moja, tudi posledice naj vzamejo v zakup. Ko zaznam početje, ki mi ni blizu, tudi te ljudi obdržim na primerni razdalji.

 

Je pa hudo, ko te s svojim vedenjem razočara kdo od najbližjih. Tudi to smo dali skozi, vključno z dilemami, kako ravnati, da bo v naprej še znosno. Sem tip, ki se predvsem zmeni sam s seboj in potem vzame v zakup tudi morebitne slabe posledice kakšne odločitve. A je že tako v življenju, da imamo s sabo vedno nekaj odvečne prtljage, a po moje to pač sodi zraven.

 

Mene je življenje izučilo, da moram najprej visoko ceniti samo sebe, šele potem imajo kaj več od mene tudi drugi.

 

Kot je zapisal čudovito misel Gabriel Garcia Marquez, Nobelov nagrajenec za književnost: Nihče si ne zasluži tvojih solz. Tisti pa, ki si jih zasluži, te nikdar ne bo spravil v jok.

 

Veš, ko mi je hudo, brskam po svojih zapiskih in berem misli, reke in pregovore, zbrane z vseh vetrov. In se ob marsikateri nasmehnem, sploh ko se me dotakne....Omenjena Marquezova je ena najbolj globokih misli, ki sem jih kdaj prebrala, njej ob bok bi dodala Gibranovo (ki vrača veselje do življenja): Ker ne veš, kaj preži nate jutri, se potrudi, da boš srečen nocoj. Vzemi majoliko vina, sedi v lunin svit in uživaj, rekoč, da te bo luna jutri morda iskala zaman.

 

Vse bolečine, vsa razočaranja pa za moj okus neverjetno prefinjeno izraže pesem Oscarja Wildea Balad of Reading Jail. Pa še nekaj je nekoč nekdo izrekel: Ob poti, po kateri hodi človeški rod, so vedno razvaline.

 

Zdaj me pa že melanholija grabi....

 

Pozdrav, pa optimizem naj te spremlja, Mamamia

mamamia

oj....ampak TOLE si pa full dober napisala...res, sploh so mi všeč citati. ŽAL takole javno nemorem in nimam pravice povedati kaj se je zgodilo, kljub temu da nihče nikogar osebno ne pozna, saj kot sem že rekel, jaz osebno nisem bil vpleten, me je pa prizadelo in se mi zdelo skrajno pokvarjeno do tistih ki so bili , da ne govorim o ljudeh ki so zavrteli kolo... Je pa bila zadeva kar aktualna...javna ( zato mogoče tudi moj gnev, zakaj z svojim dejanjem nekoga poriniti v zobe družbe...in naslajnja) Escada

Marquez....nekoč, ko bom imela čas, kajti on si zasluži to definitivno, to da se vsedeš in ga prebiraš brez prestanka, nobenih motečih faktorjev.... Njegova knjiga ODPADNIKI...ko sem jo čitala, sem vedno znova obračala liste nazaj in čitala ene in iste strani.....pa spet malo naprej, pa spet 10 strani nazaj.....kot, da nisem pri zdravi pameti....tako čarobna igra besed... pa nič drugega kot priprava na pogreb.., ki bi ga lahko opisal v desetih vrsticah...čarobno. Petra 1