
Lazanja v slow cookerju
Osebno ne verjamem, da za vsako rit raste palica.
To je samo tolažba, temelječa na nekaterih krščanskih načelih potrpežljivosti, odpuščanja, ki hromi akcijo.
Sama nisem verna, vendar sem imela vedno v rodbinskih sporih verne akterje. Takrat predlagam moji "stranki", naj moli za nasprotnika. Brez izjeme so vsi povedali, da molitev zelo odleže, vsaj jeza, ki ni dober popotnik nobenega dejanja, se malo poleže.
Sem se pa zaradi skrbi v tej zadevi nekajkrat bridko razjokala, velikokrat razjezila, bilo pa me je tudi pošteno strah. Večkrat.
Frina| Vendelina jr. je napisal/a: |
| Tista "da je treba odpuščati" je tudi malo klerikalna. Ni treba odpuščati barbama. Ne sme se jim. Ampak prav tako ni treba nositi jeze na barabe znotraj sebe. Ker, tako izgubljamo energijo, barabe jo pa dobivajo in zmagujejo dvakrat. Barabo je treba mentalno predelati in pustiti da gre ven iz človeka. Namesto "odpustiti" bi bilo bolj primerno, da bi rekli "pustit, da gre ven". Mislim pa, da za vsako rit raste palica, oziroma kot agnostik z zanimanjem za budizem, bi rekla, da univerzalna energija vedno postavi stvari na svoje mesto. Samo tega ne stori takoj. Včasih počaka nekaj let, včasih počaka tudi kako generacijo. Ampak vedno izstavi račun. Zato tudi nam ni treba preživeti življenja v iskanju prave lesnike iz katere se da narediti fina palica. To bo brez nas naredil univerzum. Vendelina jr. |
Frina, tista moja o šibi za vsako rit ne izvira iz vernosti (sem namreč popoln ateist) pač pa iz izkušenj in malce tudi iz prepričanja kar tako (morda bo kaj na budizmu, kot je omenila dear Vendy).
Če Vendelinino misel zaključim z eno mislijo, ne vem kdojojeizrekel: Za vse v življenju je treba plačati; čim kasneje, višje so obresti.
Glede ravnanja z barabami je pa tako: z njimi se je treba pogovarjati v jeziku, ki ga edinega razumejo. Če ga ne znamo, se ga pa lahko naučimo.
mamamiaNisem verna, sem pa katoliško vzgojena. Zato velikokrat vlečem paralele med čudnimi odločitvami v življenju in stališči krščanske dogme. Ravno pred dnevi sem ponovno natančno poslušala duhovnika pri maši za pokojnika, ko je duhovnik govoril o temi potrpljenja, odpuščanja, vrednoti trpljenja. Niti z besedo pa mi omenil pokojnika, ki so mu pri raku v zadnjem stadiju zdravniki odtegnili morfijeve nalepke z utemeljtvijo, da naj ne bi bolelo in da naj malo potrpi.
Imam smolo, da največkrat dobim v delo "zafurane" primere, na katerih je treba ogromno delati, da se zadeva popravi , če se sploh da. Prav vsi čakajo na tisto leskovo palico za vsako rit, svoje riti pa ne rešujejo ,ko je še čas. Ena sama dobrota in sočutje jih je, zase pa ne poskrbijo, še več, zaradi tega odnosa v težave potegnejo še druge.
Ja, saj tudi jaz upam, da bodo vse barabe pravično poplačane, samo prej pa je treba narediti vse, kar je v naši moči. Naj iz tega izvedem še en izrek: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Moja mama izvira iz družine, kjer je bil vpliv vere zelo močan. Moja teta, ki je poročena s starim, hudobnim kremplom ( cenzura...)i, je nekomu rekla: Saj je Kristus na križu tudi trpel, bom pa potrpela še jaz.
FrinaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
| Kaj jutri za kosilo? | johana |
| malo za hec | johana |
| MOJ vrt | rimljanka |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |

Lazanja v slow cookerju

Svinjska ribica