Močnik

gasperp je napisal/a:

Močnik je vedno sladka jed in ne slana. Ponavadi se je za zajtrk. gasperp

Pri nas pa ni tako. Poznamo slano in sladko različico, slednjo s kuhanim suhim ali svežim sladkanim sadjem. meni najbolj všečna različica je z marelicami. In pogosto je to za večerjo. Vidiš, gasperp, v tako mali Sloveniji pa tako velika pestrost.

Zaroštan močnik je pa seveda vedno slan.

rimljanka - zasebno mnenje

Končno. Zelo dolgo sem iskala jed, ki se imenuje po domače sok. Očitno so ga vedno delale stare mame in se tamlade tega nismo naučile. Potem pa mi je nekdo prišepnil, da bi to znal biti močnik. In zdaj ga bom kuhala tudi jaz. Mene ta jed spominja na mladost. Olgina Olgina

Meni pa je najboljši zakuhan v goveji juhi, tako je delala moja pokojna mama. Lp Talija

Malo za razvedrilo: Pri nas smo močnik včasih jedli dokaj pogosto. Mama ga je zakuhala v večji posodi, iz katere smo zajemali na svoje krožnike, kjer smo ga potem zalili z mlekom. Sladkali ponavadi nismo. V bistvu je bila to mlečno pocasta zmes brez kakšnega posebnega okusa in je nihče ni prav maral. Otroci smo malo brskali po krožnikih, mama pa nas je vspodbujala: "Jejte, otroci, da boste veliki in močni!" Ker ni zaleglo, pa še: "Mmmmm, kako je dober, da bi ga še anglečki jedli!" Tedaj je mlajši brat le vprašal: "Mama, zakaj ga pa ti ne ješ?" "O jaz pa ne, ga ne maram!" je odgovorila. Evo, čista resnica. Močnik (rekli smo mu tudi suk ali mlečni suk) je šel počasi v pozabo in mi ni prav nič žal za njim. LP Boris booris

booris je napisal/a:

Malo za razvedrilo: Pri nas smo močnik včasih jedli dokaj pogosto. Mama ga je zakuhala v večji posodi, iz katere smo zajemali na svoje krožnike, kjer smo ga potem zalili z mlekom. Sladkali ponavadi nismo. V bistvu je bila to mlečno pocasta zmes brez kakšnega posebnega okusa in je nihče ni prav maral. Otroci smo malo brskali po krožnikih, mama pa nas je vspodbujala: "Jejte, otroci, da boste veliki in močni!" Ker ni zaleglo, pa še: "Mmmmm, kako je dober, da bi ga še anglečki jedli!" Tedaj je mlajši brat le vprašal: "Mama, zakaj ga pa ti ne ješ?" "O jaz pa ne, ga ne maram!" je odgovorila. Evo, čista resnica. Močnik (rekli smo mu tudi suk ali mlečni suk) je šel počasi v pozabo in mi ni prav nič žal za njim.LP Borisbooris

Enako pri naši hiši.

Vanja

Prav zares - prvič slišim za močnik. Vsaj na našem koncu Pohorja tega niso delali.

Mi je pa stara mama kuhala podobno jed, ki se ji je reklo "forflčna župa". Iz moke in jajca je naredila velike kosme - forflce, iz slabe polovice naredila nekakšno prežganje na masti, ostalo je z veliko peteršilja skuhala v vodi in na koncu dodala prežganje. To je bila juha in moja najljubša jed. Že velikokrat sem jo poskusila skuhati, ampak nikoli mi ne rata tisti pravi okus. Imam pa krasne spomine na to jed.

Anja

V mojem otroštvu smo tudi večkrat jedli močnik in sicer za večerjo (predvsem otroci). Močnik je bil v naših krajih koruzni zdrob zakuhan v krop, podobno kot koruzna polenta, vendar je bil močnik tekoč, da si kuhanega vlil na krožnik. Ko se je malo ohladil, se je tudi strdil. Zalili smo ga z mlekom ali smetano, nikoli pa sladkali. Meni je bil zelo dober.

Tanja05

Smo nekako tule: ena jed - sto imen in eno ime - sto jedi.............................

rimljanka - zasebno mnenje

Ja res je rimljanka. Pri nas je močnik na kislem mleku kuhan koruzni zdrob. Teka