član od 20022107 sporočil
Zadnje čase ugotavljam, da je pomembnejše od tega, koliko zaslužim, to koliko zapravim. Potrjuje se mi stara modrost, da nihče nima tako malo, da ne bi mogel kaj prihraniti.
Že nekaj mesecev delam noro veliko. Ne grem nikamor, razen enkrat tedensko v trgovino s hrano. Vsak mesec mi ostane veliko več denarja kot prej. Ni kavic, pa čajčkov, pa pizza tu, solatka tam. Tudi za hrano zapravim mnogo manj kot prej, ker pač kuham s tistim, kar imam doma. Na srečo se to obdobje počasi bliža koncu in potem bom šla v stare tirnice. Bo pa tole dobra šola.
Že prej sem zamenjala svoje nakupovalne navade. Namesto vprašanja, ali to rabim, si zastavim vprašanje, ali lahko živim brez tega. Odgovor je vedno da. Kaj pa drugega. Tudi na prodajalkino vprašanje, če bom še kaj vzela, ker mi manjka samo 25 tolarjev do tisočaka, je vedno odgovor ne, hvala.
Strinjam se z Vendelino, če si življenje zapolnimo s stvarmi, ki nam dajejo zadovoljstvo, potem takih kratkotrajnih užitkov ne potrebujemo.
mimika