član od 20021059 sporočil
Hojla!
O kuhanju goveje juhe imamo zelo zazlična mnenja. V bistvu izgleda, da je vse pravilno. Ker pa je naslov teme juhe na Slovenskem, vam bom prepisal recept za govejo juho iz knjige: "VARČNA KUHARICA - Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedi s skromnimi sredstvi" - Za slabe in dobre čase sestavila Marija Remec, založila pa Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani leta 1920. Pa presodimo recept vsak sam. (Slovnica je seveda prepisana!)
Goveja juha.
Meso, katero hočeš kuhati, mora se vselej oprati v mrzli vodi, kar se naj hitro zgodi; predolgo namakanje škodi mesu, ker se izpere sok in tak vzame mesu dobri okus. Zelo dobro je meso nekoliko z lesenim kladivom potolči, s tem postane krhko in lepše se kuha. A paziti je, da se preveč ne raztolče.
Na dva litra vode se računa 1/4 do 1/2 kg mesa in kakih 5 dkg kosti in košček jeter. Na oprano meso in kosti se nalije mrzla voda in lonec se postavi na ogenj. Dobro, meso takoj osoliti; solna voda hitreje zmeči meso.
Ko je juha zavrela, se prida zelenjava, in sicer eno korenje, korenina peteršilja, vršiček zelene, ena šalotka, kos rumene kolerabe, por, storžek ali perje od karfijole, zelja, ohrovta, majhen paradižnik, pol stroka česna, en droben olupljen krompir, peresce muškatovega cveta, par zrnc celega popra in pol zrnja lorberja. Pen ne pobiraj z juhe! Pusti, da juha počasi vre 2 do 3 ure.
Ako hočeš juho zarumeniti, denemo v kozico par koleščkov korenja, čebule, kolerabe in prav malo masti ali mozek; ko se to zarumeni, se dene v juho.
Če hočemo pripraviti govejo juho brez mesa, kakor je po mestih v navadi, kuhamo kosti, jetra, korenje, vse kakor pri goveji juhi; kot začimbo pridenemo na dva litra juhe za kavino žličico Liebigovega ali Magijevega izvlečka.
No kaj pravite vsi skuhaj o kuhanju v tistih časih. Očitno je mestna gospoda že takrat uporabljala razne izvlečke, mi smo pa tako pljuvali po vegeti, da nam je urednik kar zaklenil tamo vegeta. Upam, da nam ne bo še juhe, ker bo potem kipelo iz lonca v zaklenjeni kuhinji!
Tole staro kuharsko bokvo si je vredno ogledati, kdor le ima priliko. Če želi kdo kak res star recept, ga lahko posredujem.
Ažokoh!