Izbirčnost otrok

mamka  

član od: 10.7.2006

sporočila: 434

21. avg 2006 20:12

Hoj. Naj še jaz dodam na to temo. Moj osemletni fantič je vse od A do Ž. Želim si tako. To bi npr. lahko rekla ko je hodel v vrtec. Ko pa je šel v šolo, kjer naj bi bila disciplina in red pa mi je že marsikatero jed zavrnil (vse jedi iz riža). Pa smo jokali, tarnali in moledovali. Tega načina upora doslej nisem poznala. Ugotovila sem, da otroka ne smem siliti, ni dopustno, ni ljudsko. Poskusila sem na drug način. Otroci zelo radi pomagajo, še raje pa so taglavni. Zato sva z Juretom že marsikatero jed skupaj ustvarila. Začela sva s hamburgerjem. Vse sorte sva dala v kajzarico, skupaj z zeleno solato. Otrok je bil tako vesel, da je narisal plakat, iz katerega je sestri in atku sporočil, da je danes pri nas za kosilo burger. Tudi sama sem bila vesela in odslej gledam, da je jed predvsem všeč otroku. Vrne mi s praznim krožnikom. Toliko je druge dobre hrane na svetu, zakaj bi se silili, če nam ne paše. Mamka mamka

rozi13  

član od: 25.3.2010

sporočila: 45

31. jan 2012 0:03

Bom v tole temo napisala, čeprav ne gre več za otroka.

Imam fanta, ki sploh ne je zelenjave no in še veliko drugih stvari. Jaz pa sem bolj zelenjavne sorte. A ima katero podobno izkušnjo in kako ji je uspelo uskladit tako različne prehranjevalne želje? To, da bi zanj vedno še nekaj ekstra kuhala se mi ne zdi ravno dobra rešitev.

rozi13

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15821

31. jan 2012 0:08

Jaz sam izrazit mesojed, mož bolj na zelenjavo prisega. Kuham eno in drugo in pojeva vsak svoje. Saj gre, pač dve ponvi umažeš, druge krize ni. Otroka sta tudi bolj mesojeda, zelenjava je dobra le v redkih variantah (kitajske jedi na primr, sicer pa grašek, korenček, sveža paprika in soalta, pa konec).

mamamia

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

31. jan 2012 3:44

V naši hiši smo "pridobili" vegtarijanko. Vsekakor sem spoštovala to njeno opredelitev in na začetku vedno skuhala nekaj posebej za njo in nekaj skupnega. Potem se je začelo dogajati slednje: Oh, kako lepo diši! Kaj pa kuhaš? Pa je poskusila pot roast in paprikaš (po mojem receptu in njena najljubša jed, čeprav tistih par koščkov šunke pusti na krožniku), pa polnjeno papriko, pa sarmo in ribe na raznorazne načine. Po par letih je postala vsejedka s povdarkom na mesu.

Šele ko sem bila pri njeni mami na večerji sem ugotovila, zakaj ne je mesa: Njena mama ga ni znala pripraviti (še puran je bil "borderline" užiten) in se ji je zato uprlo. Danes (thanks to me  ) uživa vse vrste mesa, tudi ovčje, zajčka, jerebice ipd.

Torej, pripravi nekaj, v čemer bo plavalo meso (moj Djuveč je res odličen). Prepričana sem, da bo pojedel tudi košček bučke, korenčka, paprike in melancane. Ti mu za začetek pusti meso. Pa sarma je odlična, če hočeš komu podturit zelenjavo(kot je rekla moja mama), pot roast naredi z veliko korenja (mu rečejo Boeuf au carotte)...

Če mu boš ponujala samo na pari kuhano zelenjavo sem prepričana, da ga ne boš spreobrnila.

http://www.youtube.com/watch?v=djQdI1t9_Ag

 

Vanja

katrin11  

član od: 3.1.2010

sporočila: 2343

31. jan 2012 6:05

Moj oče je vsakega otroka pripravil do tega, da je rad jedel. Ampak za mizo sta največkrat sedela sama in nikamor se jima ni mudilo. Nikoli ni vztrajal, da mora otrok nekaj pojesti do konca. Novo jed pa je začel z ENO žlico. Če je otrok želel še, je to dobil. Če jedi ni maral, pa je vnaprej vedel, da ga nihče ne bo silil jesti več kot eno žlico nenavadne nove jedi in da bo dobil nekaj drugega, da ne bo lačen.Tisto eno žlico sta potem večkrat ponovila in počasi se je otrok navadil na novi okus.

Katrca11

OlivaB  

član od: 5.7.2011

sporočila: 649

31. jan 2012 7:41

Vanja, ene smo bolj 'trde' glava pa nas ne prepriča niti 'lep' vonj  

Mene so dolgo silili jest meso, na srečo so po dolgih mučnih letih obupali. Glede na to, da jem vse ostalo (sestavine in jedi), se je to pač vzelo v zakup da ima vsak nekaj kar ne je. In da vsaj njim več ostane ;) Tud kombinirat smo se večinoma navadili. Sem pa opazila, da če otroci vidijo kako starši z užitkom jedo neko vrsto hrane, sčasoma tudi sami postanejo navdušeni in obratno. Moj oče ni maral rdeče pese in kot otrok je tudi sama nisem. Zdaj pa jo obožujem   Bomo videli, če bo delovalo tudi pri mojih (bodočih) otročkih 

OlivaB

Robida  

član od: 4.7.2004

sporočila: 780

31. jan 2012 7:44

Vanja, lahko kaj več napišeš o tem "pot roastu"? Se mi dobro sliši...

 

hvala, lp

robida

_tisa_  

član od: 20.1.2010

sporočila: 343

31. jan 2012 9:06

Ne maram preveč mesa, ampak ga (prav zato) tudi ne znam pripravljati. Bolj ali manj je pretrdo... Vsak namig bo dobrodošel.

ZAČETNICA  

član od: 2.2.2007

sporočila: 1985

31. jan 2012 9:23

Če sem jaz pripravila mojega očeta do tega, da je paradižnikovo juho z rižem, potem je vse mogoče...

 

Kot je rekla mamamia, pač včasih umažeš dve ponvi, sicer pa je vse v kompromisu. Kakšen dan boš ti pojedla več mesa, kakšen dan pa on več zelenjave. Saj sta odrasla... Se ni za sekirat, v kolikor si ti glavna kuharica. Daš na mizo in rečeš, to bomo jedli pa pika.  

Začetnica

anibas  

član od: 21.12.2006

sporočila: 497

31. jan 2012 9:37

Robida je napisal/a:

Vanja, lahko kaj več napišeš o tem "pot roastu"? Se mi dobro sliši...

 

hvala, lp



robida

 

Če se ne motim, naj bi to bila goveja pečenka z zelenjavo-če ne,naj me Vanja popravi in dopolni.

anibas

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
malo za hecsijasaja
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti