Janez pozno zvečer pelje skozi mesto, malce potegne pred križiščem, ampak mu vseeno uspe zapeljat v rdečo. Ups... smola, malo za križiščem stoji policijski avto. Lizika, Janez ustavi ob pločniku, policaj stopi ob okno.
"Gospod, tole ne bo v redu. Za začetek dokumente, prosim."
"Nimam," skomigne Janez.
"Kako nimate? Saj niste niti v predal pogledali," se čudi policaj.
"V predalu imam samo pištolo."
"Kaj? Pištolo? Izstopite iz avta! Obrnite se ob vozilo! Roke kvišku!"
Policaj ga že skoraj vklene, si vseeno premisli: "Odprite prtljažnik!"
"To pa res ne," mirno odkima Janez. "V prtljažniku imam taščino truplo, sem jo prejle ustrelil, pa se bojim, da bo začela packarija ven kapljat."
Policaj sklene, da je to prehudo samo za enega in pokliče na pomoč patruljo. Sirene, uzbuna, pripelje se policijski kombi.
"Kaj je zdaj to," besno vpraša komandir. "Kje imate dokumente?"
Janez mirno privleče iz zepa vozniško in prometno dovoljenje. Prvi policaj izbulji oči: "Meni je rekel, da jih nima! Pa rekel je tudi, da ima pištolo v predalu!"
"Odprite predal", ukaže komandir. Janez mirno odpre predal, v njem je samo zemljevid, paket rezervnih žarnic in plastenka vode.
"In.. in.. in.. ", že jeclja prvi policaj, "rekel je tudi, da ima v prtljažniku taščino truplo!"
"Kakšna traparija," pravi Janez, "o kakšni tašči nakladate, saj sploh nisem poročen!"
"Odprite prtljažnik," ukaže že malce živčni komandir.
Janez odpre prtljažnik, v katerem je varnostni trikotnik, paket za prvo pomoč in nič drugega.
Komandir se obrne proti policaju: "Midva se bova pomenila na postaji!", nato pa še k Janezu: "Oprostite, prosim. Lahko greste."
"Že v redu," pravi Janez. "Bal sem se samo, da bo na koncu še izjavil, da sem pripeljal skozi rdečo luč!"
