No, pa naj povem, kaj se nam je zgodilo. Za rojstni dan sem povabila na kosilo najboljšo prijateljico in njeno družino (vsega skupaj 4 osebe), se pozanimala na forumu, kako in kaj. Pa smo rekli, da gremo k Jurmanu, da se bo Nejc lahko zabaval še na otroških igralih. Rezervirala sem teden vnaprej (na Dragičkin namig). Pridemo v soboto ob dveh tja in me je hotel natakar prepričati, da pri njih rezervacija še ne pomeni tudi dejansko proste mize 
Nisem vedela, da se je v slovenskem pravopisu pomen besede spremenil - češ da to pomeni, da bomo morali na mizo počakati. Šel je na blagajno, videl listek z našim imenom, to je pa tudi bilo to. Hotel me je prepričati, da so mi rekli, da bo treba počakati. Če bi mi to povedali že teden prej, bi šli kam drugam. Takega odnosa pa še ne, nobenega opravičila, nič. Potem smo še nekaj časa počakali in ker so se odločili, da nas bodo ignorirali, smo se obrnili in šli drugam. Z Nejcem in njegovo dieto pa tudi ni lahko takoj najti zamenjave. Milsim, da je bil to moj zadnji obisk pri Jurmanu. Predstavljajte si, kako sem se počutila, povabila sem ljudi ven, Nejc je že umiral od lakote, pa tudi mi smo bili bolj lačne sorte.
In kako drugače je izpadel rojstni dan moje sestre nekaj dni prej, ko smo v Favoli ugotovili, da strežejo tudi brezglutenske testenine. Za to jim je za čestitati.
Loni Makaroni 
Dušanka
jade
