Mleko

Kaj pa pravite na tole? Jaz sem čisto pretresena.

Spoštovani!

Leta 1991 mi je sodelavec prinesel izvod revije Zdravje z besedami: "Ti se

zanimaš za mleko. Preberi si članek v tej reviji." V kratkem članku je nek

zdravnik pisal, da so ugotovili, da se maščoba iz homogeniziranega mleka

nabira na stene žil in da iz homogeniziranega mleka organizem ne more

izkoristiti kalcija. Članka si žal nisem fotokopirala, me je pa to ves čas

preganjalo. Najprej sem mislila, da bo industrija prenehala s

homogeniziranjem mleka, pa ga je bilo celo vedno več. Potem pa sem se

spraševala, kaj se pravzaprav zgodi v mleku ob homogenizaciji, da se tako

zelo spremeni, čeprav mu ni nič dodano in je samo podvrženo mehanski

obdelavi. Odgovor sem našla v Ullmannovi Enciklopediji tehnične kemije v

poglavju o mleku in mlečnih izdelkih, ko sem lani iskala podatke o kazeinu.

Od takrat čutim odgovornost in obvezo, da nekaj storim, da bi zavarovala

nič hudega sluteče ljudi in predvsem otroke pred nevarnostjo, ki jim preti

zaradi pitja homogeniziranega mleka in da bi jim omogočila dostop do

nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki pa je resnično vir zdravja,

lahko prebavljivo in skoraj v popolnosti oskrbi organizem z vsemi

potrebnimi vitamini, minerali, maščobami, beljakovinami, ogljikovimi

hidrati in mikroorganizmi mlečne mikroflore, katerih prisotnost v našem

telesu je nujna za zdravje in odpornost proti okužbam. Napisala sem članek

o tem (namenjen za objavo v reviji Zdravje ), ki je pripet.

S spoštovanjem

Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.

Ljubljana, 26. 4. 2002

HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC

Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo

pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če

upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano

industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se

namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava

ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da

danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina

ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno

mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa

ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.

Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča

daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v

trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne

vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak

tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba

različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so

vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od

nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za

poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in

homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim

postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne

kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav

njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za

katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je

mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri

triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost

homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod

dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3.

izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:

Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako

disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini

tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške.

Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo

počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob

normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih

homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali

smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo.

Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da

razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno

verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu

iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane

maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice

adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.

Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev.

Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca

1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo

vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V

naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel.

Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s

kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči,

deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga,

zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.

Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v

notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju

proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo

lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta

encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.

Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa.

Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga

dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin

za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega.

Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži

napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti

v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo

predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti

naravnega mleka.

Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih

načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz

vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti

pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto

pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne

naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje.

Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji

komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih

mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako

komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo

v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med

drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi

sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z

maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem

zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov,

ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v

našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi.

Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni

mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani

izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi

epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na

milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Nerazumljivo je, da

živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih

količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. Že preprost

poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo

pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na

osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj

pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval

predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove

tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred

številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo

kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin

nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš

organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti

preden pride na tržišče.

Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.

Ljubljana, 21. 4. 2002

Dolores

7. apr 2006 9:41

Dolores ta tema je bila odprta že pred dnevi malo poglej nazaj (recepti in nasveti:stran1)pa si lahko vse prebereš ravno enak članek sem jaz poslala. LP mamazeljka

7. apr 2006 9:42

Hvala za opozorilo. Nisem vedela. Si bom pogledala. Lp Dolores

7. apr 2006 10:00

Sem si prebrala. Bo zadosti. Hvala. Lp Dolores

8. apr 2006 8:59

Hvala, Dolores,jaz sem danes zasledila tvoj članek,tistega prej sem spregledala,tako da sem zelo vesela,in bom končno lahko utemeljila moja prizadevanja.Mož namreč trdi da je (alpsko) homogenizirano mleko,dosti bolj zdravo kakor domače(pridelano na eko kmetiji),drez vseh dodatkov. Hvala še enkrat! lep pozdrav! val

8. apr 2006 9:34

Kaj pa mleko, ki ima čas trajanja samo nekaj dni in ga je potrebno kuhati - iz trgovine seveda? Lp katjushka

8. apr 2006 12:43

Kolikor je meni znano iz raznih strokovnih knjig je edino zdravo mleko tisto domače, zaužito surovo, takoj po molži, se pravi še toplo. Sicer pa se mora odločiti vsak sam. Še sreča da ga pri nas ne maramo (nobenega). lp Vesna

9. apr 2006 22:31

Dolores, hvala za tako podrobna pojasnila. Že nekaj časa nameravam poiskati kmetijo, kjer bi lahko kupila sveže mleko, sedaj bom pa k temu pristopila še bolj intenzivno. V zvezi s tem pa bi imela še eno vprašanje in sicer: kako je potem s tem mlekom, ali ga je dobro prekuhati ali ne, ker vsega verjetno ne bo možno takoj porabiti in se bo v nasprotnem primeru pokvaril? Lp, Katjuška

9. apr 2006 22:40

Mi imamo domače mleko, tašča mi prinese še toplega ampak mi na misel ne pride, da bi pila neprekuhanega ali ga dal aotrokom. Kaj vem učili so me, da ga je treba prekuhati, pa ga vedno. jade

9. apr 2006 22:44

Katjuška, ti ga kar skuhaj, v bistvu je zadosti do stopnje, ko nastane na vrhu kožica. To ni smetana ampak predvsem koagulirane beljakovine (delček). Surovo mleko je priporočljivo (vkolikor sploh) le v primeru, ko smo gotovi, da gre za zdrave živali in naraven način reje, ob maksimalni higieni, v čimkrajšem času po molži. Oziroma, da je bilo takoj po molži ohlajeno na 4°C. Tako mleko naj bi pomagalo odpraviti zgago, vsaj jaz poznam znanca, ki mu je to uspelo. Utegne se ti zgoditi, da bo imelo sveže mleko kdaj tudi drugačen vonj, kot si ga vajena. Ta pa lahko zato, ker vrsta hrane, ki jo zaužije krava (predvsem silaža in različna sveža trava ) vpliva na mleko, ki ga potem izloča. To ni nujno slabo, lahko pa je nezaželeno. Lp, Robida

10. apr 2006 8:46

Robida, najlepše se zahvaljujem za pojasnila. Zanima me še nekaj, kaj pa je potem najbolje narediti s kožico oz. smetano, ki se naredi na vrhu pri kuhi. Se lahko poje ali jo je bolje zavreči? Lp, Katjuška