Dobri, boljši, najboljši; slabi..

5. mar 2006 9:54

jaz se najbolj spomnim učitelja it petega razreda,ki me je zmeraj potegnil za rep,ker sem pisala z "nosom".Pa res ni bil najbolj nežen ursa40

5. mar 2006 10:11

terlikar 1 je napisal/a:

He he,tjas a je tebe kakšen Tomc učil zgodovino? Drugače pa sem si najbolj zapomnila učitelja fizike ko nam je razlagal definicijo elektrike v osmem razredu.Glasila se je takole:elektrika je edina oseba ženskega spola ki se ne pusti "šlatat"! Pa na učitelja tehnike ne smem pozabiti,on je namreč geotrikotnike metal skozi okno na zelenico češ naj še malo zrastejo. Bernarda

Bernarda, šolo si zadela, a profesor je bil Pavlovič - sej sta bila itak samo oba istih prepričanj! Hvala bogu, da so tisti časi mimo. Sploh osnovna šola, ko berem tele prispevke, ugotavljam, da je bilo učiteljev z grobimi vzgojnimi prijemi veliko. tjas Sporočilo je spremenil(a) tjas dne 05. mar 2006 12:45:31

5. mar 2006 10:41

Julya je napisal/a:

Spomnim se profesorice za Slovenščino v gimnaziji, ki je imela to navado, da ko te je poklicala pred tablo in postavila vprašanje, takoj rekla sedi 1, če nisi takoj izstrelil pravilnega odgovora. Seveda je imela za taka vprašanja najraje mene in mi zato v 2. in 3. letniku prilimala popravca. Packa. Zato prosim, da mi oprostite vse napake. ) Za razredničarko pa sem imela profesorico kemije. In, ko je nekoč eden izmed dijakov zamudil k pouku (imeli smo kemijo prvo uro), ker je zaspal, nam je razložila, da se da budilka v staro kastrolo, da bolj glasno zvoni. Seveda je šel cel razred v smeh, nje pa se je prijel vzdevek KASTROLA. Ker je to povedala v vsakem razredu, kjer se je kaj takega zgodilo, jo je potem cela gimnazija klicala profesor KASTROLA. lp Julija pa menda ja ne misliš hudobne Kastrole s Poljanske? Sporočilo je spremenil(a) Julya dne 04. mar 2006 21:54:06

nola

5. mar 2006 11:00

OH, kje so tisti časi...... Spomnim se profesorje zgodovine, ki sem ga poslušala z odprtimi usti, ko je s tako vnemo razlagal.......in si nepričakovano popravijall očala, ki so mu malce zlezla na nos. Nikoli mi ni bilo jasno kako je to izvedel in sem se vedno bala da si bo kakšen uč iztaknil.......... Sploh pa profesor slovenščine in njegova srajca na palmice..........Vprašanja, ki mi ga je zastavil, ko sem bila med oceno pa ni za javnost......... Lumpica

5. mar 2006 15:48

Res, kje so ti časi. Vendar pa se iz osnovne šole najbolj spomnim učiteljice fizike,ki mu je, kadar kdo ni dal miru v razredu,kar šop ključev zagnala v glavo.Smo imeli kar pestro, sploh ko so v šolo prišli starši teh otrok. Drugače pa so bili vsi v redu,tako, da imam lepe spomine na osnovno šolo. Na strojni tehnični pa mi je prav tako ostal v spominu profesor za fiziko.Ta je prišel v razred z minco od kulija,sedel na stol tako,da je dal nogo pod "ta zadnjo",vpisal "morebitne " manjkajoče(če verjamete da je kdo sploh manjkal), ter začel z razlago na tablo.V razredu je bila taka tišina, da bi še miško slišali, če bi letela.Če se je discipliniralo vseh šestindvajset fantov v našem razredu,potem veste, kakšen red je bil to. Pa tudi kakšne odlične ne vem, če je kdo od nas dobil.Nas je pa naučil ogromno Ampak ne boste verjeli, danes po več kot dvajstetih letih pa ta isti profesor uči mojega sina,z istimi prijemi.... Imeli pa smo enega specialnega profesorja-razrednika.Ta ni smel videti koga z obutimi adidaskami na nogah.Je rekel, da mu tako smrdijo noge,da cel razred smrdi . Drugače imam pa lepe spomine na šolske dni,na profesorje in sploh na tiste lepe brezskrbne čase. brigita AKSI

5. mar 2006 15:51

Za večno si bom zapomnila mojo razredničarko iz osnovne šole, učila nas je slovenščino. Ne le, da sem z znanjem slovnice iz osnovne šole šla na maturo (ker v gimnaziji za slovnico ni bilo časa, naša je pač oboževala le književnost) in opravila z levo roko, izrekla mi je tudi stavek, na katerega sem se velikokrat v življenju spomnila. Ko mi je sošolec izbil zob in sem ji šla to povedat ter seveda vprašat, zakaj mi je to sploh naredil, mi je rekla: Kogar bog ljubi, tega tepe. V spminsko knjigo pa mi je napisla iz Gregorčiča: Kljubuj usodi, mož sam svoj bodi; karkoli naj se ti zgodi, usode gospodar si ti. Spomnim se tudi razrednika iz gimnazije. V četrtem letniku smo se z njim tikali, ves razred, avtoriteto pa je imel takšno, kot noben od profesorjev. In on nam je nekega dne, ko so nam predavali o spolni vzgoji in s tem o možni nosečnosti pri nas gimnazijkah, rekel: Dekleta, ne zapirajte si oči pred temi dejstvi in možnostmi, kaj vse se vam lahko zgodi. Zdaj premislite in se odločite, kaj boste naredile, če se vam "zalomi". Najslabše so odločitve, sprejete v paniki, zato si začrtajte svoje cilje in pričakovanja zdaj, da se boste znale v morebitni kritični situaciji pravilno odločiti. Izjavo smo se res zapomnile, tudi za druge življenjske situacije. Slabih spominov pa na učitelje in profesorje nimam. Tudi to, da sem v prvem razredu osnovne šole dobilaz leskovko po dlanim gledam z nasmehom - sem se pač hihitala in klepetala, pa je bilo...in nimam nobenih psihičnih posledic ali travm zaradi tega, kot bi jih imeli današnji otročaji zaradi take poteze. Te svojeučiteljice se še danes spominjam z globokim spoštovanjem. Mamamia mamamia

5. mar 2006 16:02

Ja Nola, točno ta KASTROLA. Še danes mi gre na smeh, ko kdo omeni kastrolo. ) lp Julija

5. mar 2006 17:42

Ko razmišljam o svojih učiteljih na vseh stopnjah, ugotovim, da je bilo cel kup zagrenjenih in razočaranih ljudi, ki so na učencih (dijakih, študentih) zdravili svoje travme. mimika

5. mar 2006 18:05

Hm, jaz sem potem očitno imela srečo. Niti enega učitelja ali profesorja, od osnovne šole pa tja do študija, se ne spomnim, da bi zanj lahko rekla kaj takega, kot pravi mimika. Tu in tam je bil kdo "prisrčno trčen", "smotan" ali kaj podobnega, grdo pa ni z nami delal nihče niti se kako drugače izživljal nad nami, da bi lahko rekla, da si je zdravil travme ali komplekse. Pa smo bili lumpi, da je bilo joj, ko se samo spomnim, kaj vse smo ena ekipa znali ušpičit....Kartanje med poukom je bila mala malica, odgovarjanje na vprašanja namesto koga drugega, ki je pač šprical, tudi ni bila neznanka, izzivanje profesorjev z metanjem žogice v steno prav tako, enkrat je ena treščila v Titovo sliko nad tablo in se je ta razletela po tleh...Da smo se vsi oblekli v črno in potem čakali na reakcije profesorjev...Uh, česa vse se bom še spomnila iz gimnazijskih let... Profesorji pa - kapa dol, tam na Drugi mariborski gimnaziji v mojih časih. Mamamia mamamia

6. mar 2006 8:07

mamamia, potem si res imela srečo. Na kratko moji spomini na šolo: - OŠ; izjemno strog režim, ki spominja na internatske šole 19. stoletja (sošolec je zapustil glasbeno učilnico z zatrganim ušesom; ukori zaradi branja Mikijevega zabavnika, opomin za zastavljeno vprašanje dežurnemu učitelju v avli, koliko je ura); - gimnazija; liberalna šola, kjer je bilo dovoljeno vse, profesorji (nekateri) po duši boemi in avantgarda, v resnici pa je bila to le krinka za slabo znanje; - fakulteta: o njih ne bi izguljala besed. Seveda pa je bilo na vsaki stopnji nekaj čudovitih ljudi, zaradi katerih lahko rečem, da sem vesela, da sem hodila na tisto šolo. Zaradi srednješolskega profesorja sem se odločila za študij predmeta, ki ga je on učil. Pravzaprav so bili še najslabši na fakulteti. Spet samo nekateri. mimika