Vino

Slovenija je znana kot vinorodna dežela, Slovenci pa ga radi kar precej cukajo... Dule pa še vedno čaka na odgovor!? Lp, Beti.

Joj, Dule to pa je po eni strani zelo enostavno po drugi pa strašno komplicirano.....odvisno koga to vprašaš. Če misliš na vino pridobljeno iz stiskanega grozdja; moj oče ga natoči v sode in pusti, da zavre. To smo se učili tudi pri osnovnošolski kemiji. Sliši se zelo enostavno, toda na to temo je napisanih veliko knjig. Vse o žveplanju sodov, pa merjenju sladkorja v moštu pa kako in kdaj pretočiti vino in kdaj in kako dodajati sladkor itd.. Tukaj ima tudi vsak svoje skrivnosti in vsak tudi naredi kaj po svoje. Mislim, da bo res najbolje, da si v knjižnici sposodiš kakšno knjigo na to temo. Če pa boš še zmerom imel težave pa bom prosila za navodila znanko iz Katedre za vinarstvo na BF. moni

spoštovana gospa Leskovec ! npr. da gre za rdeče vino, tega baje ni potrebno žveplati in npr. da gre za naravno vino, brez dodanega sladkorja.....tudi jaz sem že razmišljal, da bi kupil grozdje in sam naredil vino.Zakaj? Zato, ker ne verjamem več v nobeno vino, povsod je nekaj dodano.....če ste tako prijazni, pa dajte, povprašajte kolege iz sosednje katedre, kako se naredi naravno vinno in ali je potrebno dodati kakšne kvasovke, ali to morda storijo kar nekakšne aerobne bakterije......najlepša hvala za vaš trud..... hetero

Samo za osvežitev spomina in bolj laično zapisano: alkoholno vrenje je proces pri katerem kvasovke pretvarjajo sladkor v alkohol (etanol). Pri tem nastaja tudi veliko CO2. Proces imenujemo anaerobno vrenje, kar pomeni, da poteka brez prisotnosti kisika. Za vse tisti, ki bi radi sami poskusili s pridelovanjem vina pa priporočam ogled naslednje internetne strani: http://www.car.si/vinnet/kletarjenje.htm Tam boste zvedeli veliko zanimiv stvari in našli odgovore kar na nekaj vprašanj. moni

Hetero, samo iz radovednosi me zanima,kje ste slisali, da rdece vino ni potrebno zveplati. Kako mislite naravno, brez sladkorja? Ce ima grozdje premalo sladkorja, ko ga spresamo - stisnemo, je potreben sladkor. Odvisno od grozdja in letine. Ali pa zelite zelo kislo vino? Drugace je pa knjig o vinogradnistvu - pridobivanje vina in vse ostalo - vec kot prevec. Kolikor jaz vem, narediti vino ni tako enostavno. Potrebno je delo cez celo leto. Kot je rekla gospa Leskovec, ga pustis v sodu, vendar je to sele most. Vino vre v bistvu samo od sebe, vendar tudi s pomocjo kvasovc. Kdaj pa most preide v vino, pa mislim, da ze vsak ve - za Martinovo - takrat se mu ze rece vino. Za pripravo vina, rabis kar nekaj prostora . Mislim ,da ga je zelo tezko narediti doma na pultu. Lp, Andreja

hvala za odgovore.....slišal sem,da rdeče vino ne žveplajo.Kaj to pomeni, da ga?????? Naravno vino sem mislil dobesedno brez sladkorja, saj je vseeno če je bolj kislo, kot cviček npr.......dodajanje sladkorja (saharoze) mi ne gre v račun....še za marmelado uporabljam narfavni-neprečiščeni rjavi sladkor..... hetero

Moram priznati, ceprav imamo doma vinograd, kaj dosti ne vem o tej vedi. Napisala sem, tista, pri katerem jaz tudi sodelujem. Za zveplanje rdecega vina, bom vprasala oceta. Lp.

Naši domači imajo brajde, na katerih raste drobno črno grozdje - pravimo mu gemaj. Po prešanju ga zmeraj žveplajo (še isti dan), ker je žveplo neke vrste konzervans. Ko sem malo povprašala, so dejali, da je žveplanje zmeraj obvezno oz. da oni še niso slišali, da se katero vino (grozdje, mošt) ne bi žveplalo. Res pa je, da se črna vina baje manj žveplajo kot bela. Beti Spremenil(a) - Beti dne 09 okt 2001 18:54:30

Hvala vsem skupaj za nasvet o izdelavi vina. Tu pa vam se jaz posiljam en prispevek o vinu ki mi ga je poslal gospod Filipčič Jurij.Upam da ne bo hud ce bom ta njegov prispevek citiral tu gor. To mi je poslal za rdece grozdje , ker za belo je menda drugace. pa zacnimo. Nabrano grozdje je potrebno cimprej predelati. Grozdje zrepkamo (locimo jagode od pecljev) in zmeljemo z mlinom za grozdje (pecljevino zavržemo). Dobljeno drozgo lahko zazveplamo-priporocam, da ni izpostavljena oksidaciji (dodamo do 10g kalijevega metabisulfita na hl in premesamo). Cez nekaj casa obvezno dodamo selekcionirane kvasovke (20g/hl-pripravimo vrelni nastavek po navodilih) in lahko se "hrano" za kvasovke (enovit ali podobno-20g/hl). To zopet dobro premesamo in posodo pokrijemo (npr. s PVC folijo). Zazeleno je, da zacne tako pripravjena drozga cimprej fermentirati. Stvar veckrat na dan premesamo, da je grozdje stalno v mostu in opazujemo jagodno kozico, kdaj izloci vse barvilo (vzamemo jagodo, locimo kozico in pogledamo proti svetlobi, kdaj postane prozorna oz. ne vsebuje vec barvila). Takrat je pravi cas za presanje (/nekako po petih dneh maceracije). Dobljen most napolnimo v vrelno posodo, ki mora imeti vrelno veho, in pustimo, da potece fermentacija do konca. Ko fermentacija konca, "vino" cimprej pretocimo, usedlino zavrzemo, vino pa pravilno dozveplamo (potrebna je predhodna analiza prostega zvepla). Pomembno je, da je v fazi zorenja vina posoda stalno polna, saj nam drugace vino oksidira in je ves nas trud zaman. Pa obilo uspehov in uspesno vinarjenje, Jurij. Dule

Beti, ne bodi huda, ampak ce se ne motim se imenuje "gamay". Tudi mi doma ga imamo, ker je po njihovih besedah najboljsi. Vsacih smo ga imeli samo za dodatek k cvicku, ko pa smo bili v Franciji, smo videli, da je to tudi vino in se prav dobro. Lp, Andreja