Kaj beremo?

Stana, polepšala si mi dan. Jaz sem kolumne Robija K. brala že v Feral Tribunu .... 

Ko sta se z očetom enkrat odpravljala na plažo, pa se je oče obotavlja, je mali rekel: "Tata, hoćeš li na plažu gledat što ne možeš kresnit ili ćeš doma kresnit ono što ne možeš gledat?"

Sicer pa so bile te kolumne izjemno glosiranje in ironiziranje aktualne situacije, pisano v splitski govorici. To je bilo res za valjat se od smeha .....................

Angeli in demoni; Brown

Berem  Kratka zgodovina traktorjev v ukrajinščini, avtorica Marina Lewycka, včeraj zvečer malo pregledala tale forum, danes šla iz knjižnice z polno vrečko knjig :)   z knjigo trenutno na polovici, do sedaj ni razočarala, smešna na trenutke, pa zgodba tudi zanimiva.

V zadnjem času sem prebrala: Anthony Capella: Recept za ljubezen. Prav luštno branje za dolge večere. 

Aksinija Kermauner: Smaragdna obzorja in Dnevnik Hiacinte Novak. Slednje sem prebrala že tretjič, v presledku nekaj let in se ob njih ponovno zabavala.

V teh dneh prebrana prvič, zadnjič pa ne 

Cheryl Strayed - Divja

Nauk zgodbe: do željenega cilja prideš z vztrajnostjo in pogumom, tako sem jaz razumela.

V branju Harari:Sapiens, Kratka zgodovina človeštva. Še ena izmed: NUJNO prebrati, bo rekla. Se kar zamisliš.

Prebrala med prazniki:Bračkovi na potovanju ,zanimiva knjiga,kako si nekateri upajo z otroki potovati po svetu,nekateri pa še z agencijo ne upamo dlje kot do prvih toplic.Res kapo dol družini Bračko.

Zdaj imam v delu ;Afrika moja strast od Corinne Hofmann.

John Grisham - Prevarant - odlicna

Sem priblizno na polovici pa se vedno ne vem zakaj se gre  - ne cisto zares, le kar naprej so preobrati...

Mi je prinesel dedek Mraz in sem že skozi: S. Weintraub, Silent Night (the remarkable Christmas truce of 1914).

Ko sem leta in leta poslišala stričeve zgodbe iz druge svetovne vojne, sem se tako zelo smilila sama sebi (pa zakaj moram jaz to prenašati??????). Ko pa se jih spomnim zdaj, me spreleteva srh, kaj so ljudje vse preživeli in kljub temu ostali normalni. To je ena takih neverjetnih zgodb iz prve svetovne vojne, ki daje upanje, da vse dobro v človeku vseeno nikoli ne umre.

Pred dnevi sem gledala filmsko upodobitev tega dogodka, že to je bilo kot čudežni napoj za mojo dušo.

Tudi v eni izmed dnevno informativnih oddaj je bilo govora o tem, ob odkritju spomenika v obliki nogometne žoge na bombi, pa tuhtam, je v knjigi res poudarek prav na nogometu?

lp