Ko sem privič naročila pravo truško kavo na Terazijah v Beogradu, je bil hec (pred cca 18 leti). Nihče mi ni povedal postopka kako se kava toči.
Na lepem pladnju sem dobila skodelco, majhno bakreno dževico s kavo in kozarec vode. Pametna jaz vzamem džezvico in poskušam napolniti skodelico. Kava pa nikamor. Nagnem malo bolj, pa nič. Nagnem še malo bolj, takrat pa "pjusk". Vsa kava po pladnju, malo v skodelico, po mojem lepem belem puloverju pa ves "zoc" kar ga je bilo v džezvici. Prisotni so popadali s stolov od smeha. Jaz pa kot slon v trgovini s porcelanom. Po končani salvi smeha sem končno dobila razlago. Džezvico najprej primeš v desno roko. Udariš z njo po mizi (da se "kapa ali zoc" usede, nato počasi naliješ kavo v skodelico. Kavo piješ počasi z užitkom in jo poplahneš s kozarcem vode (baje zaradi kisline v želodcu - meni res pomaga, ker je turška kava močnejša od ekspresa).
Če prvai kofetarji rečejo, da su popili dve kafe, pomeni, da so sedeli najmanj 3-4 ure v kafetariji.
No toliko o mojem prvem srečanju s turško kavo.
Jaz vedo pijem grenko, ker mi le tako kava razvije popolno aromo. Zadnje čase pa imam raje podaljšani ekspreso z kančkom mleka (zaradi težav z želodcem). Pa tudi ta mora biti grenak.
Lep kofetarski pozdrav
dj