član od 200415860 sporočil
d., poleg številnih lepo oblikovanih in s slikami obogatenih kuharskih knjig mi je najljubša tista, ki sem si jo pred tremi leti prinesla iz Myanmara. No, prinesla sem si dve, ena je bila kupljena na letališču v free shopu, in ta je na gladkem papirju, s fotografijami in sploh luksuzna izvedba. Avtorji so Burmanci, ki so šli iz države in so potem napisali to knjigo.
Ljubša pa mi je tista druga, kupljena pod streho ene pagode v mestu Bagan (v katerem je več tisoč različno velikih pagod - ne vem, koliko poznaš budizem, to so njihovi verski simboli, kot naše kapelice, cerkve in katedrale na primer, in Bagan je nekaj takega, kot če bi na enem samem območju, na primer na Dravskem polju, postavili skupaj vse najbolj zanmenite evropske cerkve, katedrale, kapelice in podobno).
No, v tem prahu sem kupila kuharsko knjigo, tiskano na skromnem papirju, kot časopisnem. Tu in tam je celo kakšna przna stran. Ilustracije so narisane na roko, samo nekaj jih je v vsaki knjigi. Platnice so mehke, živo rumene barve, in to je tudi edini gladek del knjige. Noter pa recepti, da se ti zmeša. Če jedi pripraviš, kot tam piše, imajo res tak okus, kot če bi jedli tam. Potrebne začimbe namreč večinoma dobiš tudi pri nas, zelenjavo tako uporabljajo isto, tisto, česar za kako posebno jed ne najdem pri nas, pa mi kdo prinese iz kakšne azijske trgovine in jo spravim v zamrzovalnik (gre za kakšna tipična zelišča, pa za lilijine cvetove in podobno. Ampak to potrebuješ izjemoma). Njihovi curryji na primer (piščančji in svinjski) ali pečen piščanec po njihovo - enostavna priprava in poezija okusov, nič kaj tuji našim. Da o solatah ne govorim. In potem vidiš, kako dobi zeljeva solata čisto drug okus, če jo začiniš s sokom limete, potreseš z malo čilija in ribjo omako. NO, zaradi kraja, kjer je kupljena, in vsebine ter čisto simbolnega pomena mi je ta knjiga res najljubša. Cenim pa tudi mini kuharico iz Gambije, prinesla mi jo je prijateljica - na A4 format je vse fotokopirano, preganjeno na pol, speto s "klamerco" in ovito v moder karton.
Sicer pa imam najraje lepe barvne knjige, v katerih je ob vsakem receptu slika. Tajska kuhinja (dve imam samo o tej kuhinji, eno pa kombinirano z azijsko kuhinjo), pa kubanska. Te so mi res najljubše, pa še veliko stvari iz njih pripravljam. Zdaj sem dobila še arabsko kuharico, tako da je polica bogatejša še za eno lepo knjigo. Jamiejevih knjig še nimam, sem si pa po TV tu in tam zapisala kak recept. In bom prijateljicam namignila, naj mi za kak praznik prinesejo enega Jamieja. Meni je namreč prava relaksacija po napornem dnevu, ko listam po kuharskih knjigah in si zapisujem, kaj bi ob kakšni priložnosti skuhala. Dobro da to počnem, ker sicer bi nedavno enim prijateljem dva krat zapored dala na mizo isto.
Prav zanimiva debata, te kuharske knjige, ne? Pozdravček, Mamamia
mamamia