19. jan 2005 17:59
Oooh, se povsod smo jedli kaj dobrega, pa tudi kaj bolj čudnega je bilo vmes:
SVEDSKA: morski pes z mlecnim rizem in omako iz rdece pese; super, dobili smo ga v Hotelu 11 v Goeteborgu.
NEMCIJA: odlicne so makove pite (Mohnkuchen), boljsih kot na Saskem nisem nasla; ne morem se pa navaditi na severno- in vzhodnonemske sladke solate
POLJSKA: pirogi z gobami, pirogi s sirom, pirogi z borovnicami, pirogi…… zubrowka, seveda, pa aronijin sok
VELIKA BRITANIJA – pravzaprav Skotska: haggis – iz ovcje drobovine, z ovsenimi kosmici in skrivnostnimi dodatki (nekateri omenjajo viski in smetano); v sestih gostilnah smo dobili sest variacij na isto temo, ena boljsa od druge
FRANCIJA: vse perutninske zadeve (skrivni namig: Domaine de Lintillac – najdete jih na vec koncih Francije), confit de canard (v masti dusena raca), terine in pastete, malo nenavadna je klobasa iz vampov (andouillette, flandrijska zadeva, ki obvladuje vaske gostilne na severu), ki ti jo servirajo s pomfrijem; nebeski siri, od trdih starih mi je bil najbolj vsec comte (zimski, zorjen 16 mesecev). Slascice – mousse, flan, millefeuille (nase kremsnite….), tartes brez konca
SPANIJA, pravzaprav Katalonija: vse zivo iz morja – 1001 vrsta na 1001 nacin
PORTUGALSKA – poznam samo pokrajino Alentejo – tu prevladuje kruh, od kruhove juhe (super, s svezim koriandrom) do kruhovega pudinga (beli kruh, ogromno jajc, sladkorja, mleka in disav – mislim, da se jed imenuje nunin trebuh ali nekaj podobnega); pa seveda arroz de pato – variacija na temo pilav z raco
ITALIJA – florentinska kuhinja, mesanica italijanskega temperamenta in francoskega navdiha; za ljubitelje vampov – vampi z mletim mesom v omaki
IZRAEL: vse je bilo dobro, mislim pa, da so kuhalnice vrteli predvsem Arabci. V najlepsem spominu imam poplavo mlecnih izdelkov, vse mozne prehode v sistemu mleko-sir-smetana-maslo, z zacimbami in disavami, pekoce, kislo, sladko, aromaticno. Humus na neskoncno mnogo nacinov – pasta iz ne vem kaksnega zrnja, lahko je cicerika, z neskoncno mnogo dodatki. Nepozabno je njihovo sadje, pomarance in mandarine sveze utrgane z drevesa, pa seveda svezi datlji; Da ne omenjam arabskih slascic z orehi, mandlji, pistacijami in medom!
JUZNOAFRISKA REPUBLIKA: vino, vino, vino. Poskusite merlot!
BOTSWANA: tolcen kozlicek in samp. Kozlicka skuhajo in meso stolcejo v moznarju z zacimbami. Osnova za samp je kuhana bela koruza, ostalih podrobnosti nam ni uspelo razvozlati. Pecene gosenice so cisto uzitne, ce seveda zraven ne razmisljas, da jes gosenice; v glavnem so trde, ali pa so nam jih prevec spekli
KITAJSKA: najbolj vsec mi je bilo tisto cudo, ki ga marsikje v Evropi prodajajo kot Kitajski fondue. Cimdlje iz velikih mest gres, bolj eksoticna in boljsa postaja hrana, po drugi strani pa srecas tudi povsem domace stvari, od kitajske variacije na temo ajdovih zgancev do krompirja. Zanimivo: v sopari kuhan kruh – beli kruh brez skorje; malo cudno: svinjska usesa v cili olju, meduze; ni slo dol: posebna vrsta fermentirane soje, ki ze na 10 metrov dalec zaudarja po, oprostite, prebavnih motnjah, zal se ne spomnim imena.
JAPONSKA: odlicne so njihove corbe na bazi fermentirane soje, z zelenjavo, ribami, mesom, skoljkami, vsem mogocim. Surova riba mi nikakor ne gre, torej sushijev ne bom omenjala, ena bolj zanimivih stvari pa je bil glaziran krompir (v sladki skorji!) z nekaksnimi crnimi semeni.
SLOVENIJA: kisla repa, zabeljena z ocvirki in kislo smetano pa restan krompir
Spet bo treba kam na pot!
Lep pozdrav,
Sonja