Pri nas se začnejo Božični prazniki s 1.adventno nedeljo, ko naredimo adventni venček. Enega obesimo na vhodna vrata, eden pa je na mizi in ima 4 svečke, katere potem prižigamo (prvo nedeljo eno, drugo dve, tretjo tri in četrto vse štiri). Tudi pšenico posejemo na sv.Barbaro, katero potem damo poleg jaslic. Drevešček postavimo na božični večer. Še vedno se potrudimo, da vsako leto naberemo svežega maha za jaslice in si priskrbimo pravo smrekico. Imamo posajeno v posodi in jo po praznikih posadimo nazaj v gozd. Ni lepšega, kot čudovit vonj po sveži smreki. Prava figa, če so na tleh iglice. Jih pač pometemo.Običajno otroci in mož okrasijo drevešček in postavijo jaslice, jaz pa pripravim večerjo. Vsi skupaj gremo nato k polnočnici. Že prej pa pripravimo piškote. Običaj imamo, da za božične praznike spečemo veliko drobnega peciva. Pri peki pa pomagajo vsi člani družine. Že zato je lepo, ker si ta čas vzamemo veliko časa drug za drugega.
Pa tudi Miklavža praznujemo. Še bolj je bil aktualen, ko so bili otroci manjši, vendar se še vedno obdarujemo med seboj.
Otroci so že večji, pa se veselijo vsako leto teh praznikov kot nekoč. Pa še lepo popotnico jim damo za življenje. Kot prvo ohranjajo tradicijo, še bolj pomembno pa je to, da je to pravi družinski praznik, ko si vzamemo več časa drug za drugega. Upam, da bodo to znali prenesti tudi v svoje družine.