Junaki obveznega ctiva

13. avg 2015 10:00

Zelo zanimiv članek na to temo si lahko preberete v tedniku Mladina št.32 (7.avgust 2015). Gre za intervju novinarja Marjana Horvata z zgodovinarjem Božom Repetom .

citat iz članka:

- želja spremeniti slovenski narodni značaj... je aktualna še danes, ko se slovenska politika vrača k upogibanju hrbtenice-

13. avg 2015 10:59

Največja otroška literarna carica je Pika Nogavička. Žal ni Slovenka ... Prebrala sem jo v prvem razredu. Bila sem v popoldanskem varstvu in ker sem prehitro naredila nalogo, mi je učiteljica dala prebirat vezan letnik Cicibana (ali pa je bil morda Kurirček, ali pa kaj tretjega). Kasneje sem knjigo dobila "za spričevalo".

13. avg 2015 17:21

V mojem življenju, največktat brana knjiga je: Heidi...

13. avg 2015 17:44

Ja, Heidi - takrat sem začela jesti pečen sir ...

In meni tako ljubi Juri Muri v Afriki: danes se bojda eni zmrdujejo, ker je v pesmi beseda zamorc ...

13. avg 2015 18:01

Saj v novih izdajah tudi Pika Nogavička ni več hči zamorskega kralja.

13. avg 2015 20:41

"Obvezno čtivo"  izven uradnega programa : Miki Muster: Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik.  Najbrž ga ni med Slovenci, ki jih ne bi poznal. 

13. avg 2015 20:53

Cila, motiš se, odlomek stripa M. Mustra je v berilu za 6. razred, na pamet ne vem, v kateri izdaji, naslednji teden lahko pogledam, obravnavajo se tudi drugi njegovi stripi.

Kot vidim, ste obstali v "starih časih." Malo preglejte berila za OŠ, morda boste presenečeni, kaj  vse mularija "mora" prebrati.

14. avg 2015 8:35

14. avg 2015 9:55

Res ne vem, zakaj bi se zmagovali

 Beseda "zamorc " ne pomeni ničdrugega, kot da je doma za morjem (preko morja). Kar je čisto res.

Lp 

14. avg 2015 10:35

Ja, v "starih časih" so se učiteljice slovenskega jezika na trepalnice postavljale, če se je kdo pohvalil, da je prebral strip (mimogrede, tudi jaz sem jih na veliko prebirala, poleg gore drugega čtiva).

Me prav zanima, kaj je tisto, kar danes mularija (poleg stripov) "mora" prebrati. Če sklepam po nečakinjah in njihovih bralnih navadah, je to bore malo.

Saj vem, "novi časi" pač, ampak človek se v 20-30 letih spet ni toliko spremenil in potrebe "novega časa" tudi ne, da nam ne bi bilo več treba ustno in pisno komunicirati med seboj, tako privatno kot poslovno ... Potem pa dobim v službi e-mail mladca/mladenke,  ob katerem me včasih kap, drugič spet me spravijo v smeh.

sonci