član od 20022107 sporočil
Lumpica, kar nadaljuj tako, kot ti paše. Kitajska hrana je prava samo na Kitajskem, vse ostalo so samo približki.
Pred leti sem po nekajmesečnem potovanju po Kitajskem nakupila vrsto artiklov za kitajsko kuhinjo (vok, arašidovo, sezamovo olje, sojino omako, da ne omenjam kitajskega servisa) in se potem vneto lotila kuhanja. Kakšno razočaranje. Popolnoma drugačen okus. Potem sem šla v kit. restavracijo in ugotovila, da tudi tam ni isto. In potem nekaj časa nisem ne kuhala ne v restavraciji jedla kit. hrane. Nakar sem razčistila sama s sabo. Hrana ima pravi okus samo v matičnem okolju, ker je z njim tesno povezana. Hrana odseva prst, podnebje, vodo, kulturo, zgodovino pa še kaj. Zato je prava hrana samo na Kitajskem, drugje po svetu pa je prilagojena okusu okolja. Tako pač je. Potem pa sestavine. Med potovanjem sem jedla v poceni restavracijah, kjer sem lahko opazovala kuharico pri kuhanju. Ne moreš verjeti koliko nekih stvari v trdi in tekoči obliki v šalčkah. Ker me kuhanje zanima, sem pogosto pristopila in poskušala ugotoviti vsebino tistih posodic. Nemogoče. Kaj je bilo tam notri, mi je še vedno uganka. Prav gotovo pa je to pripomoglo k čudovitemu okusu. Morda tudi to, da so zelenjavo pogosto prali v tako umazani vodi, da sem nemalokrat pomislila, da bi bilo boljše, da je sploh ne bi prali. Pa še to. Kitajska daje koncesije za javna stranišča, ki vsebino potem prodajajo pridelovalcem zelenjave. To je samo nekaj ugotovitev s terena. Teoretično vem, da mnogo dajo na kombinacijo hrane. Da nekatere vrste zelenjave nikakor niso kompatibilne. Pa tudi vrsto "eksotičnih" stvari uporabljajo. Moja najboljša hrana je bila morning glory v omaki, zraven pa riž. Ves čas potovanja sem si belila glavo, kaj bi to utegnilo biti. Pri urah angleščine tega nisem slišala. In doma ugotovim, da je to slak. Saj veste, kaj je slak. Zajedalka, plezalka, z lepimi cvetovi, ki se zjutraj odprejo.
Danes kuham modificirano. Od kitajske kuhinje sem vzela tisto, kar mi ustreza in je dosegljivo. Pa kompromise je treba sklepati (imam samo steklokeramično ploščo, zato ne morem uporabljati voka prave oblike, pa še material je drugačen, pa temperatura je prenizka). Arašidovo olje sem zamenjala za olivno, tiste soli tudi ne uporabljam, imam dve vrsti sojine omake, sezamovo olje, sezamovo seme. In to je vglavnem vse. Pa sem kar zadovoljna s svojimi omakcami za k rižu. Aja, pa še to. Kitajska hrana (in tudi njene modifikacije) imajo popolnoma drugačen okus, če jih ješ s palčkami.
Lumpica, nikar se ne vznemirjaj. Kuhaj tako, kot ti paše. Malo eksperimentiraj in kmalu boš izdelala svoj stil "kitajska hrana a la Lumpica". Ta bo najboljša.
Sporočilo je spremenil(a) mimika dne 13. maj 2004 18:11:59