Včerejšne neurje nas je kljub napovedim presenetilo..sploh nas ,ki nismo tako v bližini reke Vipave.Sama sem po končanem delu,ob 21 pustila avto na sredi poti do doma,na suhem in okorakala,no bolje odracala domov nekje tudi skoraj do kolen v vodi.Še dobro da sem prišla v službo bolj športno obuta
.Tu bi rada se zahvalila,pohvalila vse te naše gasilce,civilno zaščito,prostovoljce ki so skakali,racali,nekje skoraj plavali v pomoč pri poplavljeni kleti,podrtem drevesu,obstalem avtu sredi cestišča..saj veliko niso morali v takih razmerjih narediti..voda pač zahteva svoj čas..toda občutek,da je tam nekdo ,ki obvlada to neobvladljivo situacijo je pomirjajoča..in začenjam dvomit v pregovor,da je sosed vesel,ko sosedu crkne krava..po racanju skozi našo vas tega ni bilo zaznat..sosed pomagal sosedu ,da so z brioni poskušali zaustavit vodo,nosili vreče peska..črpali vodo iz kleti..tudi mojim domačim ,ki so ob Vipavi so ob 2 zjutraj prinesli vreče peska,da obvarujejo dom..čeprav je brat že sam poskrbel..
Spodaj na fotografiji pa je današnja slika hiše soseda Darka pri mojih domačih v vodi..naj povem ,da je ta hiša nekje 3 metre nad gladino Vipave.
Vrtejbenka
