Glede povračila stroškov prihoda na delo je potrebno vedeti, da na eni strani to pomeni dodatno breme za delodajalce, ki se vseh zadnjih 20 let sprašujejo, kako bi se rešili tega bremena.
Na drugi strani pa je delavec, ki na trgu ponuja svoje deloin mora računati, da mora nekako priti na svoje delovno mesto.
Potrebno je upoštevati, da mora biti v družini več ( varnih) avtomobilov, če hočejo priti na delo. Če bi lahko šli na delo brez lastne pomoči, bi ODPADEL pomemben strošek za nakup in vzdrževanje vsaj enega avtomobila. Brez službe ta avto ne bi bil potreben.
Čedalje več relacij javnega prevoza se ukinja in v veliko primerih ni mogoče priti na delo z avtobusom/vlakom primerih.
Javni prevozi so nenormalno dragi zaradi slabega gospodarjenja s podjetji. Zato se ljudje zatekajo k starim avtomobilom, skupnim vožnjam, kar je ceneje in predvsem hitreje. Dve uri na dan je bistvena pridobitev časa.
Vsa leta se čudim naivnim delavcem, ki so mesece brez plače in nadomestil za prevoz, pa še upajo, da bodo ohranili podjetje za lastnika. Ne spomnim se, da bi katero potem dejansko ne šlo v stečaj.
Glede obračuna potnih stroškov pa je potrebno izpostaviti, da je način povračila določeih stroškov ostal iz časov, ko so bila podjetja NAŠA. Plače so bile mizerne, zato pa je bil prevoz plačan, malica pa tudi. V tem času so imeli v tujini spodobne plače, s katerimi so si lahko obje nadomestili, od teh plač imajo danes tudi pokojnine.
Ostale so enako mizrerne plače, saj ima velik delež zaposlenih manj kot minimalno plačo ( dobivajo dodatek k plači, da dosežejo minimalno), poprečne plače pa prav tako dosega le malo ljudi. Poprečna plačaje tako visoka zaradi enormnih plač po individualnih pogodbah.
Pred leti so se za statistiko vodile evidence izplačanih plač po kolektivnih pogodbah in po individualnih pogodbah ločeno, vendar NIKOLI nisem videla, da bi podatke kdo obdelal in komnetiral v javnosti.V tuj
Če človek prejema 500€ neto plače in se mora voziti na delo po 40 km v eno smer, in takih je veliko, je jasno, da pomeni prevoz in malica bistven element v osebni ekonomiji, da ne omenim dostojanstva, ki ga tako izgublja.
V tujini je denar za delo še vedno tako spodoben, da pokrije stroške malic in prevoza, pa še boljše živijo od tega, kar ostane.
Pri tistih, ki vsa leta lagodno živijo, stopicajo v službo v čevljih za nekaj stotakov, ki si lahko privoščijo nakupe hrane, ne glede na ceno, ki živijo dobro, je tudi strošek prevoza in malice, sprejemljiv.
Ne vem, zakaj si zatiskate oči pred revščino, ki jo je na vsakem koraku dovolj, in da ljudje težko živijo od dela svojih rok že sedaj, ko imajo malico plačano in vsaj deloma povrnjen prevoz na delo. In kaže, da bo naravna selekcija tudi pri tistih, ki bodo hodili na delo lačni in desetine kilometrov peš.
Izjava misnistra Vizjaka, ki je SPECIALIST za delovno pravo, skupaj s svojimi svetovalci, da skoraj nihče ni plačan PO URAH, ker naj bi uvedli 37,5 tedensko, da ne bi bilo potrebno plačati malice, kaže, da nas vodijo ljudje, ki nimajo nobenega znanja na tem področju: ne oni in ne tisti, ki delajo prožni trg dela s takimi ukrepi.
Zakaj pa ne jejo rogljičkov, če nimajo kruha, je rekla Antonieta, nekaj kasneje pa so jo skrajšali za glavo.
F r i n a
Sporočilo je spremenil(a) frina dne 27. 2012 07:25
Vanja
