Ta mesec mineva leto dni, kar sem izgubila svojega brata.
Bolezen je bila neozdravljiva.
Boril se je do konca, bil je optimist, mi pa smo se zadnje dni zavedali, ko smo gledali njegovo trpljenje,
da je žal čas, da zapre oči in odide tja, kjer se nekoč ponovno srečamo.
Kako pa živi s tem dejstvom g. Matic iz Kranja, ki mu je vlival pogum in mirno jemal od njega tisoče in tisoče evrov, pa žal ne vem.
Soproga ni želela, da se vmešamo in zahtevamo, da vrne denar s katerim bi mnogo lažje živela s svojima deklicama.
Preko njene prošnje ne moremo, upam pa, da bo življenje vrnilo g. Maticu njegovo častihlepnost z obrestmi.
syu
