Najljubši sendvič

naor, če prav mislim, pogrešaš okus rumploščice, ki jih je delal Kraš in so bile pakirane po dve, a ne, japaja? Vsaj meni so bile te najljubše.

Jaz sem zgodaj začela živet  in se spomnim še tistih rumploščic, ki si jih dobil posamezno zavite v navaden papir, haha..

So bile pa žemlje včasih nebeške!!

In kifeljčki tudi! (A kdo ve, če se še kje dobi kifeljček s hrustljavo, hrustljavo skorjico in mehko,  a ne vatasto sredico?)

Makovka je bila pa itak pojem.

Lepinja prerezana, z notranjih stvari namazana z maslom, popečena z vseh štirih strani. Notri 24 ur mariniran v gorčici, olju in začimbah medium spečen florentinec, na postljici iz treviso radiča (rukola mogoče). Malo balzamičnega kisa in svežega olivnega olja. Mogoče še kako seme sem ter tja, kakor kdaj, pinjole, sezam...

Ja Sonči, tiste, ki jih omenja Japaja, saj zgleda, da sva približno istočasno začeli živet . Sicer se pa moram strinjati tudi z drugim delom, o žemljicah in kifelčkih in makovkah. Edino ne vem, ali je kriva nostalgija, ali je danes res vse čisto drugače. Bo najbrž res to drugo!

Naor, ja. Mi iz centra smo začeli živeti že iz vozička ven...na vsakem koraku nova informacija, hočeš nočeš.

In v centru je bilo včasih skoraj tako, kot dandanes v BTC-ju. No, bolj prijazno in zračno je bilo vsekakor, si pa lahko kupil od varovalk, gumbov, žebljev na kilo, sladoleda, kruha, rajsnedlnov, knjig, pralnih strojev, tepihov, mesa....parketpaste, šmirglpapirja..... pa "kemična čistilnica" v Knafljevem prehodu (in češnje, slive, leske, prav tam)...

Ampak takrat se ni nihče spomnil, da bi o Ljubljani govoril kot o najlepšem mestu na svetu. Se lastna hvala ni spodobila. Kakor se za moj okus pretirana samohvala tudi danes ne spodobi.

Okej, en brzinski Šepomnitetovariši je bil to

Aha, ko smo ravno pri sendvičih (da popravim smetenje iz prejšnjega prispevka):

Šunkelžemlje so bile vroča roba

Japaja, ti, ki si iz centra, a se mogoče spomniš enih takih popečenih klobasic z železniške postaje? Mi, ki smo se pripeljali v belo Ljubljano z vlakom, smo takoj navalili k tistemu kiosku ob prvem peronu, takoj, ko smo stopili z vlaka, je zadišalo po njih. To je bilo nekaj tako dobrega, nepozabno. So imeli tudi šunkenžemlje, tudi dobre, ampak tiste ( po moje hamburške) klobase s kosom kruha so bile pa neprekosljive.

Teh s postaje se ne spomnim, spomnim se tistih izpred Modne hiše, na papirnatem krožničku (pravokotnem) in s škrto dozo zenfa, je bilo potrebno vedno reči "pa mal več zenfa mi dajte, prosim"...

In v Ljubljani smo imeli 2 Kopra..

Pa Cicibanov gaj (to bi bilo nekaj zate, Ežoj) tam, kjer danes stoji Maximarket, Cankarjev dom, LB..in so ga zvečer zaklenili in sem enkrat notri ostala...

In v parkih so bili pazniki (okej, trava ni bila tako kvalitetna kot danes) in table "Ne hodi po travi"..

Kar mi je bilo najbolj nedoumljivo, je bilo pa to, da so ti steklenico z oljem ali posodo z mastjo (prodajana na vago) zavili v papir, štruco kruha si pa dobil kar tako, v roke....ojoj

Pa damske vložke...v trojni papir, da se ja ne bi videlo, kaj je pod papirjem...

Hahaha....

Aja, pa čuvena Zvezda je bila že tudi enkrat pred tem Zvezda, Pri Pelicon po domače, v tistem delu, ki gleda na park Zvezda, je bila šivilja včasih...

Špecerijskih oz. "naših" trgovin je bilo nebroj (Kongresni trg, Gosposka, Mestni trg, Breg, na vogalu pri Filharmoniji čuvena delikatesa Ham, na Stritarjevi delikatesna trgovina z daleč najboljšimi hrenovkami...)

Po Wolfovi so v zgodnjih jutranjih urah lahko s konjsko vprego peljali dobrine na trg...sej res, kam je pa tisti prometni znak izginil (z narisano konjsko vprego in urnikom)...

Uf, stara sem že, stara

Ne. Imam pač zelo dober spomin

Ja, ja, japaja pred Modno hišo so jih tudi prodajali, ja. Ampak tiste na žel. postaji so bile za nas, podeželane najnajboljše, čeprav so bile najbrž enake, kot tiste, ki so bile tebi bližje.

Pa vajenci so iz tistih "naših" trgovin zastonj dostavili fasungo na dom (in je v žep kapnilo za eno Lučko)

Edino postreščki so bili meni antipatični sto na uro. Na koncu poti so nabili ceno in izsiljevali. Mafija, haha!

Njihovi nasledniki taksisti so pa uzurpirali Prešerca itak in vsem na očeh "razdeljevali" od informacij do bolj materialnih artiklov.. topogledno je bil res skrajni čas, da se je Prešernov trg pometel.

Okej, vrnite se na temo, prosim

vede moderatorja