8. marec

Danes je praznik, ki se mu reče Mednarodni dan žensk. Čestitam vsem, ki ga praznujemo. Praznujemo ga tisti, ki smo globoko prepričani, da se svet (od mikrokozomosa naprej) lepo uredeja, če ga urejajo ljudje obeh spolov in so pri tem enakomerno in enakopravno zastopani. In ki spoštujemo vse tiste pogumne ženske, ki so se borile za enakopraven položaj - ne glede na to, kako so pri tem izstopale, kako so morale požirati kakšno pomenljivo in posmeljihvo pripombo (da ne rečem kaj hujšega).

Ampak resnica je takšna, da realno gledano, ženske še kar nimamo na vseh področjih faktične enakopravnosti. Statistika je surova. Pa v Sloveniji še ni tako silno hudo, ker bojda imajo v povprečju moški "samo" 8% višje plače. Tule navajam nekaj iz današnjega Dela:

"Ta podatek uvršča Slovenijo med države EU z razmeroma majhno razliko v plačilu med spoloma, a so razmere daleč od enakosti predvsem v tistih poklicih, ki veljajo za tipično feminizirane.
Da trenutne razmere v akademski in raziskovalni sferi diskriminirajo ženske, ne glede na to, ali so tako imenovani objekt ali subjekt raziskovanja, opozarjajo tudi pri Komisiji za ženske v znanosti, razen redkih izjem pa se niti športnice ne morejo pohvaliti z enakimi zaslužki kot njihovi moški kolegi. Ženske v EU zaslužijo povprečno 17,5 odstotka manj kot moški. Če bi želele prejeti enako plačilo, kot so ga leta 2010 moški, bi morale delati vse do 5. marca 2011, zato so pri evropski komisiji ta datum izbrali za evropski dan enakega plačila. Italijanke zaostajajo pet odstotkov za svojimi rojaki, Estonke pa skoraj tretjino.

Ženske prevladujejo v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, farmaciji, pravu, socialnem delu, računovodstvu, pri kadrovskih in tajniških delih, prodaji, osebnih storitvah in čiščenju. Med vzgojitelji jih je 98 odstotkov, med predmetnimi učitelji 79, med višje in visokošolskimi pa le še 44 odstotkov. Ti pa predavajo po večini študentkam, ki so predstavljale skoraj dve tretjini (62 odstotka) diplomantov terciarnega izobraževanja leta 2009.

Tudi sicer je bila med ženskami, ki so bile leta 2009 delovno aktivne, tretjina (120.400) z višje- ali visokošolsko izobrazbo, s to stopnjo izobrazbe pa je bilo le 18 odstotkov (87.500) moških. Vendar je le petina direktorjev družb z najmanj 50 zaposlenimi žensk. Prav na to vrzel je opozorila Tanja Salecl, direktorica urada za enake možnosti – kljub povprečno višji izobrazbi ženske še vedno zasedajo manj odgovorna in slabše plačana delovna mesta, več jih je med registrirano brezposelnimi, pogosteje so izpostavljene revščini, opravijo več gospodinjskega dela in nege otrok.
..........
Na vodilnih mestih z moškim vzorcem

Kvantitativni kazalniki potrjujejo, da so ženske kljub enaki izobrazbi manjkrat na vodilnih mestih v znanosti. Čeprav jih je mogoče več kot pred desetimi leti, ti podatki ne kažejo, kaj se dogaja v resnici, saj so ženske morale pogosto prevzeti moške, tako imenovane falokratske vzorce vodenja in so se s tem umestile v moški svet, meni docentka za antopologijo dr. Renata Šribar, članica odbora za pripravo konference Odnosi vednosti: feminizmi, znanost, znanstvenice, ki jo je včeraj organizirala komisija za ženske v znanosti. Opozarja, na primer, da si delamo medvedjo uslugo, ko govorimo o feminizaciji poklicev, ker s tem avtomatično povemo, da je ta poklic že degradiran. Po drugi strani pa nihče ne govori o maskulinizaciji, ko začnejo moški vstopati v poklice, ki so bili prej tradicionalno ženski...."

 

Ampak veste, kaj je tudi bridka resnica? Tistih 8% razlike v plačilih, to ne nastane nekje izven nas. Tistih 8% v bistvu naredimo že v osnovni družbeni celici (familiji), ko razvijamo neke vzorce, ki so v bistvu konservativni. Tisto večno zlaganje štumfov od vseh (in izgovor, meni je to enostavno, jaz to hitreje kot ostali), tista totalno nerazumljiva sreča, ker "mi moj moški pomaga pri gospodinjstvu" (halo, a moški je pa kao gospodinjski asistent?), namesto da bi bilo samo po sebi umevno, da vsi člani familije delajo opravila, ki so nujna, da familija funkcionira, tista večna tišina, ki nastane vedno, ko bi bilo bolj pametno, da bi ženska rekla NE, pa tega ne stori, ker se noče nikomur zameriti in pač stisne zobe (malo potrpi) in naredi tisto, česar sploh ne želi in ne bi smela....vse ti mali diferenciali življenja tvorijo integral družbeno ekonomskih razlik med spoloma.

Skratka, punce, ob letošnjem 8. marcu vam želim, da malo večkrat v življenju rečete NE.

Vendelina jr.

8. mar 2011 10:49

Ej, draga prijateljica, tri minute razlike med najinima zapisoma. Kaj je to proti večnosti?

Mamamia

mamamia

8. mar 2011 11:32

Oj, sestra moja...

Vendelina jr.

8. mar 2011 12:26

Iskrene čestitke ob prazniku! 8% je že itak preveč, sicer pa se ta razlika drugje dviga tudi do 60%.... Žal. Saša

8. mar 2011 13:26

Jaz se 8. marca vsako leto spomnim na to, da nekatere stvari niso bile samoumevne od začetka zgodovine - in da ni nujno, da bodo ostale samoumevne. Mednje štejem zlasti pravico do šolanja - kdaj se je že prva ženska z našega teritorija, torej s področja takratne Avstro-Ogrske lahko vpisala na univerzo in kdaj je lahko tudi diplomirala, ne le poslušala predavanja kot gostja? Volilna pravica: ste vedele, da so prve v Evropi do univerzalne volilne pravice prišle ženske na Finskem leta 1905, za njimi ženske v carski Rusiji leta 1907, Italijanke, Francozinje in Jugoslovanke so lahko prvič stopile na volišča leta 1945, prebivalke švicarskega kantona Appenzell Innerrhoden pa šele leta 1990? Kontracepcijska tabletka je naredila revolucijo v zahodnem svetu leta 1960. Vendar ni šlo čisto gladko: najbrž vas večina ne ve, da jo je bilo v Združenem kraljestvu prepovedano predpisovati neporočenim ženskam do leta 1969, v večini držav USA pa do leta 1972. Jugoslavija je bila glede tega naprednejša in ni diskriminirala žensk glede na zakonski stan, čeprav so tabletko začeli predpisovati šele leta 1964. Pravica do varnega medicinskega abortusa na zahtevo ženske se je v Evropi začela uveljavljati v šestdesetih letih. Na Poljskem se je zakonodaja zavrtela od restriktivne (1956) prek liberalne (sedemdeseta) do ponovno zelo restriktivne (1993), ki traja še do danes. Na Irskem je abortus še vedno kriminaliziran, razen v primerih, kadar nosečnost hudo ogroža zdravje ženske. Pri nas občasno slišimo govorjenje o "sramotnem 55. členu ustave" - in bodite brez skrbi, da ostaja številka 55 na seznamu nezaključenih ciljev desno orientiranih interesnih in ideoloških skupin. Samske ženske so v Jugoslaviji imele pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo od leta 1976 do sprejema nove zakonodaje leta 2001. Te pravice se je v 25 letih po (razumljivo neuradnem) ustnem izročilu poslužilo manj kot 50 žensk. Kljub temu zanemarljivo majhnemu številu je pri sprejemanju nove zakonodaje prišlo do viharnega nasprotovanja zakonu, ki je poskušal obstoječo pravico ohraniti, čemur je sledil referendum; v sklopu predreferendumske kampanje se je na račun žensk vobče, samskih ali ne, slišalo toliko neokusnosti, da za moje pojme ta referendum obvelja za eno najsramotnejših poglavij v zgodovini osamosvojene Slovenije. Porodnice v Sloveniji imajo teoretično dostop do epiduralne analgezije, v praksi jo v največji slovenski porodnišnici zaradi kadrovsko podhranjenega anesteziološkega oddelka lahko pričakujejo le z veliko sreče. Lahko bi še in še naštevala, na žalost se mi nekoliko mudi, ampak jasno je, kaj sem hotela povedati: spoštujmo boj tistih, ki so nam utrli pot, in skrbno pazimo, ker lahko že utrjene poti ponovno preraste grmičevje ali pragozd. lp, proxima

8. mar 2011 13:30

proxima, kot vedno, moj poklon

mamamia

mamamia

8. mar 2011 13:46

Tudi jaz čestitam ob prazniku! Praznujmo zaradi spomina in zato, da ne bo ostal le spomin. dasaz

8. mar 2011 14:07

Kakšne čestitke in kakšno praznovanje! Česa drage moje, česa? Morale bi ponovno v boj za enakopravnost, ne pa praznovati enakopravosti, ki je sploh ni! Jaz vem samo to, da glede na to, koliko delam in kaj vse delam, skrbim in odgovarjam že vseh svojih 74 let, da se v tem ne počutim prav nič žensko in vem, da nisem edina, ki se zaradi današnje vloge vedno bolj počuti kot moški. pozejdon

8. mar 2011 16:06

Draga pozejdon, saj za enakopravnost žensk z moškimi gre. In iz tvojega zadnjega stavka sem razbrala, da si jo v popolnosti doživela.

zeta

8. mar 2011 17:03

Ta je dobra Zeta, sem se od srca nasmejala. No, mogoče bomo pa počasi zamenjali spola, saj za moške pa pravijo, da so bojda vedno bolj poženščeni (he-he). pozejdon

8. mar 2011 17:15

Sem se razveselila tvojega odziva pozejdon in bila vesela, da si razumela moje sporočilo. Bilo je brez kančka hudobije, samo malo sem se pošalila. In ker vidim, da se znaš hecat, sprejmi z moje strani čestitke za 40 mučenikov, jaz jih bom tudi praznovala.

Pa naj ti bo v naslednjih desetletjih lepše in brezskrbneje, saj je že čas, a ne, da pričneš obirat sadove, ki si jih pridelala.

Vse dobro ti želim, kljub vsemu tudi ob današnjem prazniku, pa tudi ostalim kulinaričarkam.

zeta